Današnja meditacija: Marija in Cerkev

Sin Božji je prvorojenec med mnogimi brati; ker je po naravi eno, je z milostjo povezal številne, da bi bili z njim eno. V resnici je "vsem, ki so ga sprejeli, dal moč, da postanejo božji otroci" (Jn 1). Ko je torej postal človekov sin, je ustvaril veliko božjih otrok. Zato je povezan z mnogimi, ki je edinstven po svoji ljubezni in po svoji moči; in čeprav jih je veliko skozi plodno generacijo, so eno z njim samo skozi božansko generacijo.
Kristus je edinstven, ker glava in telo tvorita celoto. Kristus je edinstven, ker je sin enega Boga na nebu in ene matere na zemlji.
Skupaj je veliko otrok in en otrok. Dejansko sta tako vodja kot člani skupaj en sin in veliko otrok, tako sta tudi Marija in Cerkev ena in mnogo mater, ena in mnogo devic. Obe materi, obe devici, obe spočita z delom Svetega Duha brez prepričljivosti, obe dajeta Očetu brezgrešne otroke. Marija je brez slehernega greha rodila glavo k telesu, Cerkev je v odpuščanju vseh grehov rodila glavo za telo.
Obe sta Kristusovi materi, vendar nobena od njih ne ustvarja celote brez drugega.
Zato je prav v božansko navdiščenih Svetih spisih tisto, kar je na splošno rečeno o cerkvi device, mišljeno edinstveno o devici materi Mariji; in kar je na poseben način rečeno deviški materi Mariji, se mora na splošno sklicevati na cerkev deviške matere; in kar je rečeno o enem od obeh, lahko razumemo eno in drugo ravnodušno.
Celo enojno zvesto dušo lahko štejemo za nevesto Božje besede, materino hčer in sestro Kristusovo, deviško in plodno. Zato na splošno velja za Cerkev, posebno za Marijo, še posebej tudi za verno dušo, isto modrost božjo, ki je očetova beseda: med vsemi temi sem iskal počivališče in Gospodovo dediščino. Uveljavil sem se (prim. Sir 24). Gospodovo dedovanje na univerzalen način je Cerkev, še posebej Marija, še posebej vsaka verna duša. V tabernaklu maternice Marije Kristusa je bival devet mesecev, v tabernaklu vere Cerkve do konca sveta, v spoznanju in ljubezni verne duše do večnosti.

blaženega Izaka Zvezde, opat