Današnja meditacija: Z vizijo Besede bomo zadovoljni

Kdo bo kdaj spoznal vse zaklade modrosti in znanosti, ki jih Kristus zapira v sebe, skrit v revščini svojega telesa? Za nas, kolikor je bil bogat, se je naredil revnega, da bi lahko postali bogat z njegovo revščino (prim. 2 Kor 8,9). Ob predpostavki, da je človek umrl in v svoji osebi utrpel smrt, se nam je pokazal v revščini človeškega stanja: svojega bogastva pa ni izgubil, kot da bi ga odvzeli, ampak je obljubil njegovo razodetje v prihodnosti. Kakšno neizmerno srbsko bogastvo za tiste, ki se ga bojijo in v celoti dajo tistim, ki se nadejajo vanj!
Naše znanje je zdaj nepopolno in nepopolno, dokler ne pride popolno in popolno. Toda samo zato, da smo tega sposobni, on, ki je enak Očetu v božji obliki in podoben nam v obliki hlapca, nas preobrazi v božjo podobnost. Ko je postal človekov sin, edini božji sin, boža otroke veliko otrok moških. Ko nas hlapce nahrani s pomočjo vidne oblike hlapca, nas osvobodi, sposobni razmišljati o božji obliki.
Pravzaprav, «smo Božji otroci, toda, kakšni bomo, še ni razkrito. Vemo pa, da bomo, ko se bo manifestiral, podobni njemu, ker ga bomo videli takšnega, kot je «(1 Jn 3,2). Toda kaj so tisti zakladi modrosti in znanosti, kaj so tista božja bogastva, če ne velika resničnost, ki bi nas lahko v celoti napolnila? Kaj je to obilje sladkosti, če ne tisto, kar nas lahko zadovolji?
Zato: "Pokažite nam Očeta in dovolj nam je" (Jn 14,8). In v psalmu glas, ki nas razlaga ali govori za nas, pravi, da se obrne nanj: Zadovoljen bom s prikazom tvoje slave (prim. Ps 16,15). On in Oče sta eno in kdor ga vidi, vidi tudi Očeta. "Gospod nad vojskami je kralj slave" (Ps 23,10). S tem, ko se bomo obrnili k njemu, nam bo pokazal svoj obraz in rešeni bomo; takrat bomo zadovoljni in dovolj nam bo.
Toda dokler se to ne zgodi in se nam pokaže, kaj nas bo zadovoljilo, dokler ne bomo pili do tistega vira življenja, ki nas bo osrečil, medtem ko bomo hodili v veri, romarji daleč od njega in smo lačni in žejni pravičnosti in hrepenimo po neizrekljivi želji po Kristusovi lepoti, ki se bo razodel v Božji obliki, s pobožnostjo slavimo Kristusov božič, rojen v obliki hlapca.
Če ga še vedno ne moremo razmišljati, ker ga je ustvaril Oče pred zori, ga proslavimo, ker se je v noči rodil Devici. Če ga še ne razumemo, ker njegovo ime ostane pred soncem (prim. Ps 71,17), prepoznamo njegov tabernakul, nameščen na soncu. Če še vedno ne vidimo Edinorojenega, ki ostane v Očetu, se spomnimo neveste, ki zapusti poročno sobo (prim. Ps 18,6, XNUMX). Če še nismo pripravljeni na pogostitev našega Očeta, prepoznamo jaslice našega Gospoda Jezusa Kristusa.