Meditacija: "pokoravanje" svetega Klementa I., papeža

Držimo oči uprte v Kristusovo kri, da bi razumeli, kako dragoceno je pred Bogom, svojim Očetom: izlil se je za naše odrešenje in prinesel milost pokore vsem svetu.
Preglejmo vse svetovne epohe in videli bomo, kako je Gospod v vsaki generaciji dal čas in čas, da se pokesa vsem tistim, ki so se bili pripravljeni vrniti vanj.
Noah je bil napovedovalec pokore in tisti, ki so ga poslušali, so bili rešeni.
Jona je Ninivcem pridigal propad, ti pa so se odrezali za njihove grehe, z molitvami pomirili Boga in dosegli odrešenje. Pa vendar niso pripadali božjemu ljudstvu.
Nikoli ni manjkalo ministrantov božje milosti, ki so po navdihu Svetega Duha pridigali pokore. Gospod vsega je govoril o pokoravanju s prisego: kako res je, da živim - Gospodov orakec - ne uživam v smrti grešnika, temveč v njegovi pokori.
Spet je dodal besede, polne dobrote: Beži, Izraelova hiša, od svojih grehov. Otrokom mojega ljudstva povejte: Tudi če so se vaši grehi z zemlje dotaknili neba, so bili rdeči od škrlatnih in črnejši od silicija, samo spreobrniti se morate in me poklicati "oče", in jaz vas bom obravnaval. kot sveti narod in odgovoril bom na vašo molitev.
V želji, da bi blago pretvorbe uživalo tiste, ki jih ljubi, je dal svojo vsemogočno voljo, da bi zapečatil svojo besedo.
Zato poslušamo njegovo veličastno in slavno voljo. Spodbujajmo se, preden ga Gospod prosi, da je usmiljen in prijazen. Iskreno se spreobrnimo v njegovo ljubezen. Zavračamo vsako zlo, vsako neskladje in ljubosumje, vzrok smrti. Po duhu smo torej ponižni, bratje. Zavračamo vsako neumno hvalisanje, ponos, nori ponos in jezo. Izvedimo, kar je zapisano v prakso. Dejansko Sveti Duh pravi: Ne hvali se modreca s svojo modrostjo, niti s svojo močjo, niti s bogatašem svojega bogastva, ampak kdor hoče slavo, se lahko pohvali z Gospodom, ki ga išče in izvaja zakon in pravičnost (prim. Jer 9, 23–24; 1 Kor 1 itd.).
Predvsem pa se spominjamo besed Gospoda Jezusa, ko je izpovedoval krotkost in potrpežljivost: Bodi usmiljen, da dobiš usmiljenje; oprosti, da tudi ti lahko odpustiš; ko ravnate z drugimi, tako boste tudi vi obravnavani; dajte in dobili boste vzajemnost; ne sodite in ne boste sodili; bodite dobronamerni in izkusili boste dobronamernost; z isto mero, s katero ste merili ostale, boste tudi izmerjeni (prim. Mt 5, 7; 6, 14; 7, 1. 2. 12 itd.).
Trdno stojimo v tej vrstici in se držimo teh zapovedi. Vedno hodimo z vso ponižnostjo v poslušnosti svetim besedam. V resnici sveto besedilo pravi: Na koga počiva moj pogled, če ne kdo je ponižen in miren in se boji mojih besed? (prim. 66, 2).
Zato, ko smo doživeli velike in vidne dogodke, tečemo k cilju miru, ki je bil pripravljen na nas od začetka. Trdno usmerimo pogled na Očeta in Stvarnika celega sveta in hrepenimo po njegovih čudovitih darilih in neprimerljivih koristih.