Medžugorje: Vzpon na Križevca, stran evangelija

Vzpon na Križevac: stran iz evangelija

Bil sem še semeniščnik, ko sem prvič slišal za Medžugorje. Danes sem kot duhovnik in ob koncu študija v Rimu imel milost spremljati skupino romarjev. Osebno me je presenetilo gorečnost, s katero je na tisoče ljudi, prisotnih v tej blagoslovljeni deželi, molilo in obhajalo zakramente, zlasti evharistijo in spravo. Presojo o pristnosti prikazovanj prepuščam tistim, ki so v zadevi pristojni; vendar bom vedno ohranil spomin na Via Crucis na kamniti poti, ki vodi na vrh Križevca. Težak in dolg vzpon, a hkrati zelo lep, kjer sem lahko doživel različne prizore, ki so mi kot stran evangelija dali ideje za meditacijo.

1. Eden za drugim. Mnogi na poti.
Dejstvo - Večer pred našo Via Crucis nam je redovnica svetovala, naj gremo pred zoro. Ubogali smo. Zelo sem bil presenečen, ko sem videl, da je bilo veliko skupin romarjev pred nami in da so nekateri že na poti navzdol. Zato smo morali počakati, da so ljudje prešli z ene postaje na drugo, preden smo tudi mi napredovali proti Križu.

Odsev - Vemo, da sta rojstvo in smrt dogodka naravnega življenja. V krščanskem življenju, ko prejmemo krst, se poročimo ali posvetimo, imamo vedno, kdo je pred nami in kdo za nami. Nismo ne prvi ne zadnji. Zato moramo spoštovati starejše v veri, pa tudi tiste, ki prihajajo za nami. V Cerkvi se nihče ne more imeti sam. Gospod sprejema ob vseh urah; vsak se zaveže, da se bo odzval v trenutku, ki mu pripada.

Molitev - O Marija, hči Izraelova in mati Cerkve, nauči nas živeti današnji dan naše vere, da znamo prevzeti zgodovino Cerkve in se pripravljati na prihodnost.

2. Enotnost v raznolikosti. Mir vsem.
Dejstvo - Navdušila me je raznolikost romarjev in skupin, ki gredo gor in dol! Bili smo različni, po jeziku, rasi, starosti, socialnem ozadju, kulturi, intelektualni formaciji ... Bili smo pa enako enotni, zelo enotni. Vsi smo bili v molitvi na isti cesti, korakali proti enemu cilju: Križevcu. Vsi, tako posamezniki kot skupine, so skrbeli za prisotnost drugih. Čudovito! In pohod je vedno ostal harmoničen. Razmislek – Kako drugačen bi bil svet sveta, če bi se vsak človek bolj zavedal svoje pripadnosti eni veliki družini, božjemu ljudstvu! Več miru in harmonije bi imeli, če bi se vsak ljubil takšnega, kot je, s svojimi posebnostmi, velikostmi in mejami! Nihče ne mara težavnega življenja. Moje življenje je lepo samo takrat, ko je življenje mojega soseda enako dobro.

Molitev - O Marija, hči našega rodu in od Boga izbrana, nauči nas ljubiti sebe kot brate in sestre iste družine in iskati dobro drugih.

3. Skupina je obogatena. Solidarnost in delitev.
Dejstvo - Proti vrhu ste se morali vzpenjati korak za korakom, pri čemer ste pred vsako postajo porabili nekaj minut za poslušanje, meditacijo in molitev. Vsi člani skupine so lahko po branju svobodno izrazili razmišljanje, namen ali molitev. Tako je premišljevanje insignij Via Crucis, pa tudi poslušanje Božje besede in sporočil Device Marije, postalo bogatejše, lepše in vodilo v globljo molitev. Nihče se ni počutil izoliranega. Ni manjkalo posegov, ki so um pripeljali nazaj k identiteti vsakega posebej. Minute, preživete pred postajami, so postale priložnost za izmenjavo naših življenj in različnih pogledov; trenutki medsebojnega posredovanja. Vsi so se obrnili proti Tistemu, ki je prišel deliti naše stanje, da bi nas rešil.

Razmislek - Res je, da je vera osebna oprijemljivost, vendar se izpoveduje, povečuje in obrodi sadove v skupnosti. Prijateljstvo kot tako množi veselje in spodbuja delitev trpljenja, še bolj pa, če ima prijateljstvo korenine v skupni veri.

Molitev - O Marija, ti, ki si med apostoli premišljevala o trpljenju svojega Sina, nauči nas poslušati svoje brate in sestre in se osvoboditi svoje sebičnosti.

4. Ne verjemite si premočno. Ponižnost in usmiljenje.
Dejstvo - Via Crucis na Križevcu se začne z veliko navdušenja in odločnosti. Pot je takšna, da zdrsi in padci niso redki. Telo je zelo obremenjeno in zlahka hitro zmanjka energije. Utrujenosti, žeje in lakote ne manjka ... Najšibkejši so včasih v skušnjavi, da bi se pokesali, ker so se lotili tega napornega podviga. Ko vidiš nekoga, ki pada ali je v stiski, se mu je prisiljen smejati in ne skrbeti zanj.

Odsev - Še vedno smo bitja iz mesa. Tudi nam se lahko zgodi, da pademo in smo žejni. Trije Jezusovi padci na poti na Kalvarijo so pomembni za naše življenje. Krščansko življenje zahteva moč in pogum, vero in vztrajnost, pa tudi ponižnost in usmiljenje. Molitev - O Marija, mati ponižnih, vzemi naš trud, naše bolečine in naše slabosti. Zaupajte njim in svojemu Sinu, ponižnemu služabniku, ki je prevzel naša bremena.

5. Ko žrtev daje življenje. Ljubezen v delih.
Dejstvo - Proti deseti postaji smo šli mimo skupine mladih, ki so na nosilih nosili invalidno mlado žensko. Deklica, ko nas je zagledala, nas je pozdravila z velikim nasmehom. Takoj sem pomislil na evangeljski prizor hromega, ki je bil predstavljen Jezusu, potem ko so ga spustili s hišne strehe ... Mlada žena je bila vesela, da je bila na Križevcu in da je tam srečala Boga. Toda sama, brez pomoči prijateljev, ne bi mogla plezati. Če je že vzpon s praznimi rokami težak za normalnega človeka, si predstavljam, koliko težje bo bilo tistim, ki so po vrsti nosili tisto steljo, na kateri je ležala njihova sestra v Kristusu.

Odsev - Ko ljubimo, sprejmemo trpljenje za življenje in srečo, da smo ljubljeni. Jezus nam je dal največji zgled tega. »Nihče nima večje ljubezni od te: dati življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), pravi razpelo na Golgoti. Ljubiti pomeni imeti nekoga, za katerega moraš umreti!

Molitev - O Marija, ti, ki si jokala ob vznožju križa, nauči nas sprejeti, da trpimo zaradi ljubezni, da bi naši bratje imeli življenje.

6. Božje kraljestvo pripada »otrokom«. Majhnost.
Dejstvo - Čudovit prizor na našem sprehodu je bil videti otroke, kako se dvigajo in izstopajo. Preskočili so predrzni, nasmejani, nedolžni. Zdelo se jim je, da se je po kamnih manj težko kot odrasli. Starejši so postopoma sedeli, da bi se okrepčali. Otroci so nam v ušesih odmevali Jezusov klic, naj postanemo podobni njim, da vstopimo v njegovo kraljestvo.

Odsev - Bolj ko verjamemo, da smo odlični, težji postajamo, težji je vzpon na "Carmel". Molitev - Mati princa in mali služabnik, nauči nas, da se znebimo svojega ugleda in dostojanstva, da bomo veseli in spokojni hodili po "mali poti".

7. Veselje napredovanja. Udobje drugih.
Dejstvo – Ko smo se približevali zadnji postaji, se je utrujenost povečala, vendar nas je prevzelo veselje, ko smo vedeli, da bomo kmalu prispeli. Poznavanje razloga za potenje vam daje pogum. Od začetka Via Crucis, še bolj pa proti koncu, smo na spustu srečevali ljudi, ki so nas s svojim bratskim pogledom spodbujali k naprej. Ni bilo nenavadno videti par, ki se držita za roke in si pomagata pri reševanju najbolj strmih točk.

Odsev - Naše krščansko življenje je prehod iz puščave v obljubljeno deželo. Želja po večnem življenju v Gospodovi hiši nam daje veselje in mir, ne glede na to, kako težko je potovanje. Tu nam pričevanje svetnikov daje veliko tolažbo, tistih, ki so pred nami sledili in služili Gospodu. Imamo neizprosno potrebo po podpori drug drugega. Na številnih poteh, na katerih smo se znašli, so nujni duhovna usmeritev, pričevanje življenja ter delitev in izkušnje.

Molitev - O Marija, Gospa vere in skupnega upanja, nauči nas izkoristiti tvoje številne obiske, da bomo še imeli razlog za ponovno upanje in napredovanje.

8. Naša imena so zapisana na nebu. Zaupanje!
Dejstvo - tukaj smo. Za dosego cilja smo potrebovali več kot tri ure. Zanimivost: podnožje, na katerem je postavljen veliki beli križ, je polno imen - tistih, ki so tod šli, ali tistih, ki so jih romarji nosili v srcu. Rekel sem si, da so ta imena za tiste, ki so jih napisali, več kot le črke. Izbira imen ni bila svobodna.

Odsev - Tudi v nebesih, naši pravi domovini, so zapisana naša imena. Bog, ki vsakega pozna po imenu, nas čaka, misli na nas in bdi nad nami. Pozna število naših las. Vsi tisti, ki so bili pred nami, svetniki, mislijo na nas, posredujejo za nas in nas varujejo. Kjerkoli smo in karkoli počnemo, moramo živeti v skladu z nebom.

Molitev - O Marija, okronana z rožnatimi cvetovi z neba, nauči nas, da naj bo naš pogled vedno obrnjen v realnost zgoraj.

9. Sestop z gore. Poslanstvo.
Dejstvo - Ob prihodu na Križevac smo začutili željo, da ostanemo čim dlje. Tam smo se dobro počutili. Pred nami se je razprostirala čudovita panorama Medžugorja, marijanskega mesta. Peli smo. Smejali smo se. Ampak ... se je bilo treba spustiti. Morali smo zapustiti goro in oditi domov… da bi se vrnili v vsakdanje življenje. Tam, v vsakdanjem življenju, moramo doživeti čudeže našega srečanja z Gospodom pod Marijnim pogledom. Razmislek - Veliko ljudi moli na Križevcu in mnogi živijo na svetu. Toda Jezusova molitev je bila napolnjena z njegovim poslanstvom: Očetovo voljo, odrešenje sveta. Globina in resnica naše molitve je dosežena le, če se držimo Božjega načrta odrešenja.

Molitev - O Marija, naša Gospa miru, nauči nas govoriti da Gospodu vse dni našega življenja, da pride Božje kraljestvo!

P. Jean-Basile Mavungu Khoto

Vir: Eco di Maria, številka 164