Medžugorje: vidik Vicka opisuje deset skrivnosti

Janko: Vicka, že sem ti povedal, da ne razumem, zakaj imaš med seboj nerazumljivo diskrecijo, ko gre za znak Madone ali njene skrivnosti; vendar so to stvari, o katerih je obsežno govoril z vami.
Vicka: Kaj se ti zdi čudno v tem?
Janko: Nisem presenečen, ker te stvari skrivaš pred nami, vendar sem presenečen, da o tem ne govoriš med sabo. Dejansko mi je vsak od vas zaupal, da nimate niti najmanjše skušnjave, da bi o tem govorili med vami, čeprav o tem ne veste vseh stvari enako. Poglejte na primer Marijo.
Vicka: Kateri primer?
Janko: To. Kolikor vem, je edina, ki ne ve, kdaj bo Madona zapustila svoj obljubljeni znak, ampak ve le, kakšna narava je to Znak. Pa vendar mi je rekel, da nikoli ni čutil želje, da bi koga vprašal; in niti ne čutite želje, da bi mu to povedali.
Vicka: Po mojem mnenju v tem ni nič čudnega.
Janko: Ampak kako ne? Po mojem mnenju ni čudno, da se o teh stvareh ne pogovarjate; ampak da se ti sploh ne zdi, da to počneš, ne razumem.
Vicka: In kako ohranjaš skrivnosti izpovedi?
Janko: Oprosti, Vicka, ampak mislim, da je malo drugače.
Vicka: Mogoče je pri tebi drugače, pri nas pa ne.
Janko: Prav. Ali lahko na koncu rečemo, da se nikoli niti ne zaslišite nekomu povedati kaj o tem?
Vicka: Ne, nikoli. Kako je potem, ne morem vam razložiti. Gospa nam pomaga in prav ona skriva svoje skrivnosti.
Janko: Kako dolgo jih boste obdržali?
Vicka: Dokler hočeš. To bomo videli.
Janko: Nekdo bo to videl, nekdo pa ne. Medtem sem vedno ostal na izhodišču ...
Janko: Vicka, kadarkoli govorimo o Madonovi prividi, običajno govorimo tudi o nekaterih njenih skrivnostih. Tako je bilo tudi v Međugorju.
Vicka: O tem nisem vedel nič. Ne vem, če mi lahko verjamete, da o prikazovanju Gospe v Lourdesu nisem vedel ničesar, medtem ko sem se z njo srečeval že več kot eno leto v Podbrdu in Međugorju. Znal sem peti in peti "Ura je čas pobožna" [Lurdsko petje], ampak nisem imel pojma, kaj je to. Iskreno povedano, nočem slišati niti ene besede o skrivnostih Gospe, razen o Medžugorju, če vas kaj zanima.
Janko: Seveda me zanima. Večkrat sem poskušal prodreti v njen pomen, a ob vsem tem mi je ostala celotna skrivnost.
Vicka: Kaj lahko storim glede tega? Skrivnosti so skrivnosti.
Janko: Mislim, da ste glede tega preveč zaprti.
Vicka: Lahko si misliš, kar hočeš. Vem, kaj smem reči in česa ne smem reči.
Janko: Prav. Kolikor sem že lahko razumel, se o znaku ali skrivnostih niti ne pogovarjajte med seboj.
Vicka: Malo ali nič.
Janko: Zakaj? Ko vas nekaj vprašam, na primer, če vam je prepovedala Gospa, se preprosto pretvarjate, da ne slišite, kaj vas prosim.
Vicka: V resnici tega ne čutimo! Potem ne želimo govoriti o tem in to je to.
Janko: Zakaj?
Vicka: Pojdi naprej, če imaš še kaj.
Janko: Najprej mi povej, koliko skrivnosti je Gospa obljubila, da ti bo zaupala.
Vicka: To zagotovo veš. Toda ponavljam vam: rekel nam je, da nam bo razkril deset skrivnosti.
Janko: Vsakemu od vas ste?
Vicka: Kolikor vem, vsi.
Janko: So te skrivnosti enake za vse?
Vicka: Da in ne.
Janko: V kakšnem smislu?
Vicka: To je to: glavne skrivnosti so enake. Mogoče pa ima nekdo neko skrivnost, ki se tiče njega osebno.
Janko: Imate eno od teh skrivnosti?
Vicka: Ja, eno. To vpliva samo na mene.
Janko: Imajo drugi takšne skrivnosti?
Vicka: Tega ne vem. Zdi se mi, da ga ima Ivan.
Janko: Vem, ker so mi rekli, da Mirjana, Ivanka in Marija nimajo nobenega. Ne vem za malega Jakova; na to vprašanje ni hotel odgovoriti. Namesto tega mi je Ivan nekoč rekel, da ima tri, ki zadevajo samo njega.
Vicka: Povedala sem ti, kar vem.
Janko: Povej mi še enkrat: kaj je skrivnost, ki te zadeva samo po številu?
Vicka: Pusti me pri miru! To vpliva samo na mene!
Janko: Ampak vsaj lahko bi mi povedali, ne da bi razkrili skrivnost.
Vicka: Če res želite vedeti, je četrta. Zdaj utihni.
Janko: Potem mi ne morete kaj drugega povedati?
Vicka: Pojdi naprej. Kaj bi lahko rekel, sem ti povedal.
Janko: Še kaj?
Vicka: Ne. Sicer skrivnost ne bi bila več skrivnost.
Janko: Vicka, mi lahko poveste koliko skrivnosti ste prejeli do zdaj?
Vicka: Zaenkrat. [Deveto je prejel 22. aprila 1986].
Janko: Splošno znano je, da je Madona v zadnji skrivnosti, ki vam jo je razkrila, za človeka napovedala nekaj groznega. Je to res tako?
Vicka: Če rečeš, da veš, kaj še hočeš?
Janko: A mi ne moreš povedati ničesar več?
Vicka: V resnici ne. To je vse.
Janko: Mirjana nam je v deveti in deseti skrivnosti povedala, da obstaja nekaj še resnejšega.
Vicka: V redu, slišali smo. Dobro je, da razmišljate o tem.
Janko: A ne poveš ničesar več?
Vicka: Kaj naj rečem? O teh dveh skrivnosti vem toliko kot vi.
Janko: Lahko mi to vsaj poveš: ali res veš, kaj se bo zgodilo, glede na vsako skrivnost?
Vicka: Vem samo za tiste, ki sem jih dobila.
Janko: Ali tudi vi veste, kdaj se bodo uresničili?
Vicka: Ne vem, dokler mi jo Madonna ne bo razkrila.
Janko: Mirjana pravi, da točno ve, kaj se bo zgodilo in kdaj.
Vicka: To veš, ker jo je Gospa razkrila, saj se ji ne zdi več.
Janko: Hočeš reči, da nisi mogel reči in ne veš, ali se bo uresničila katera od skrivnosti na svetu, pred manifestacijo Znaka, ki ga je obljubila Gospa.
Vicka: Rekla sem ti, da ne vem. Kaj ne vem, ne vem.
Janko: Mislite, da Jvanka in Marija to vesta?
Vicka: Nisem prepričana, ampak mislim, da to vedo.
Janko: Prav. Ali veste, ali se bo vsaka skrivnost uresničila?
Vicka: Ni nujno. Zato je Gospa dejala, da moramo moliti in postiti, da ublažimo božjo jezo.
Janko: Tu si dobro naredil. A veste skrivnost, ki jo je Bog ublažil, ker je molil in postil? Zares, kdo se je popolnoma umaknil?
Vicka: Ne vem.
Janko: Ja, ja. Po besedah ​​Mirjane se je zgodilo s sedmo skrivnostjo. Se spomniš, kaj je to?
Vicka: Počakaj malo. Da, da, tudi tega se spomnim.
Janko: Toda za nas je to umaknjeno dobro?
Vicka: Ja, ampak kdo bi naredil dobro, da bi si uredil glavo.
Janko: Hvala, Vicka. Mislim, da imam preveč soka. Povejte pa mi še eno stvar: povejte mi, če vam je težko ohraniti te skrivnosti.
Vicka: Sploh ne!
Janko: V to verjamem.
Vicka: Kaj lahko storim glede tega?
Janko: Vas je kdaj mikalo razkriti neko skrivnost nekomu, na primer mami, sestri, prijatelju?
Vicka: Ne, nikoli.
Janko: Kako to?
Vicka: Ne vem. Verjetno bi ga morali vprašati Madono. To je njegovo početje.
Janko: Prav. Ali mali Jakov ve vse o skrivnosti Madone?
Vicka: Ja, on ve vse! Dejansko boljši od mene.
Janko: In kako vam uspe ohraniti skrivnost?
Vicka: Tudi to je boljše od mene!
Janko: Vicka, vidim, da si tu preveč zoprn z besedami in vidim, da skrivnosti po vsem, kar smo povedali, ostanejo še več skrivnosti. Zato mislim, da je bolje končati.
Vicka: Verjetno je najboljša stvar.
Janko: V redu in najlepša hvala.

Janko: Dejansko smo že govorili o skrivnostih Gospe, vendar bi vas molil,
Vicka, da nam poveste nekaj o vaši posebni skrivnosti, torej o vašem obljubljenem znamenju.
Vicka: Kar se tiče Znaka, sem že dovolj govoril s tabo. Oprostite, ampak tudi s svojimi vprašanji ste se tega naveličali. Kar sem rekel, vam nikoli ni bilo dovolj.
Janko: Prav imaš; a kaj lahko storim, če marsikoga zanima, in tudi jaz sem, in želim vedeti veliko stvari o tem?
Vicka: V redu je. Vprašate me in odgovoril bom, kar vem.
Janko: Ali kaj ti je dovoljeno.
Vicka: Tudi to. Daj, začni.
Janko: V redu; Začnem tako. Zdaj je tako iz vaših izjav kot iz posnetih kaset jasno, da ste že od začetka motili Gospo, da je pustila znak njene navzočnosti, da bodo ljudje verjeli in ne dvomili vate.
Vicka: Res je.
Janko: In Madona?
Vicka: Sprva, kadar bi jo vprašali za to znamenje, bi takoj izginila ali začela moliti ali peti.
Janko: Ali to pomeni, da vam ni hotel odgovoriti?
Vicka: Ja, nekako.
Janko: Pa kaj?
Vicka: Nadaljujemo te še naprej. In precej kmalu je, prikimala z glavo, začela obljubljati, da bo pustila pečat.
Janko: Nikoli nisi obljubil z besedami?
Vicka: Seveda ne! Samo ne takoj. Potrebni so bili dokazi [to pomeni, da so bili vizionarji preizkušeni] in potrpljenje. Mislite, da z Madonno lahko počnemo, kar hočemo! Eh, moj oče ...
Janko: Koliko časa je trajalo, da je Gospa res obljubila, da bo pustila pečat?
Vicka: Ne vem. Ne morem reči, da vem, če ne vem.
Janko: Ampak v grobem?
Vicka: Čez kakšen mesec. Ne vem; lahko je še več.
Janko: Ja, da; še več. V vašem zvezku je zapisano, da je 26. oktobra 1981 Madona, nasmejana, rekla, da se čudi, ker je niste več spraševali o znamenju; vendar je rekel, da vas bo zagotovo zapustil in da se vas ne sme bati, ker bo izpolnila svojo obljubo.
Vicka: V redu, ampak mislim, da to ni bil prvič, da nam je obljubil, da bomo res pustili svoj pečat.
Janko: Razumem. Vam je takoj povedal, kaj je to?
Vicka: Ne, ne. Mogoče sta minila celo dva meseca, preden sta nama povedala.
Janko: Se je pogovarjal z vami?
Vicka: Vsi skupaj, kolikor se spomnim.
Janko: Potem ste se takoj počutili lažje?
Vicka: Poskusite razmišljati: potem so nas napadli z vseh strani: časopisi, kleveta, provokacije vseh vrst ... In nismo mogli ničesar reči.
Janko: Vem; Tega se spominjam. Toda zdaj mi povejte nekaj o tem znaku.
Vicka: Lahko vam povem, vendar že veste vse, kar lahko veste o tem. Enkrat ste me skoraj preslepili, a Gospa tega ni dovolila.
Janko: Kako sem te prevaril?
Vicka: Nič, pozabi. Nadaljuj.
Janko: Prosim, povej mi kaj o znaku.
Vicka: Že povedala sem ti, da veš vse, kar znaš.
Janko: Vicka, vidim, da sem te razjezil. Kje bo Gospa pustila ta znak?
Vicka: V Podbrdu na kraju prvih prividov.
Janko: Kje bo ta znak? V nebesih ali na zemlji?
Vicka: Na zemlji.
Janko: Se bo pojavilo, se bo pojavilo nenadoma ali počasi?
Vicka: Kar naenkrat.
Janko: Ali ga kdo lahko vidi?
Vicka: Ja, kdo bo prišel sem.
Janko: Ali bo ta znak začasen ali trajen?
Vicka: Stalna.
Janko: Nekaj ​​odgovora, čeprav ...
Vicka: Pojdi naprej, če imaš še kaj vprašati.
Janko: Ali lahko kdo uniči ta znak?
Vicka: Nihče ga ne more uničiti.
Janko: Kaj misliš o tem?
Vicka: Gospa nam je povedala.
Janko: Ali točno veste, kakšen bo ta znak?
Vicka: Z natančnostjo.
Janko: Ali veste tudi, kdaj bo Gospa to pokazala drugim nam?
Vicka: Tudi to vem.
Janko: Ali to vedo tudi vsi drugi vizionarji?
Vicka: Tega ne vem, toda mislim, da še vedno ne vemo vsi.
Janko: Marija mi je rekla, da še ne ve.
Vicka: Evo, vidiš!
Janko: Kaj pa mali Jakov? Na to vprašanje ni želel odgovoriti.
Vicka: Mislim, da to ve, ampak nisem prepričana.
Janko: Nisem te še vprašal, ali je ta znak posebna skrivnost ali ne.
Vicka: Ja, to je posebna skrivnost. Toda hkrati je del desetih skrivnosti.
Janko: Si prepričan?
Vicka: Seveda sem prepričana!
Janko: Prav. Toda zakaj Gospa tukaj pušča ta znak?
Vicka: Pokazati ljudem, da ste tukaj prisotni med nami.
Janko: Prav. Povejte mi, če verjamete: ali bom prišel pogledat ta znak?
Vicka: Pojdi naprej. Nekoč sem vam rekel, že dolgo nazaj. Za zdaj je dovolj.
Janko: Vicka, rad bi vas vprašal še eno stvar, vendar ste preveč žilavi in ​​živahni, zato se bojim.
Vicka: Če se bojite, ga pustite pri miru.
Janko: Samo še enkrat!
Vicka: Ne zdi se mi tako slabo. Prosim vprašaj.
Janko: Torej je to v redu. Kaj mislite, da bi se komu zgodilo, če bi razkril skrivnost Znaka?
Vicka: Sploh ne razmišljam o tem, ker vem, da se to ne more zgoditi.
Janko: Ampak ko so te enkrat vprašali člani škofovske komisije, e
točno vam, ki ste pisno opisali ta znak, kako bo in kdaj se bo zgodilo, zakaj
potem je bilo pisanje zaprto in zapečateno pred vami ter hranjeno, dokler se ne pojavi znak.
Vicka: To je pravilno.
Janko: Ampak nisi sprejel. Ker? Tudi to mi ni jasno.
Vicka: Ne morem si pomagati. Moj oče, ki brez tega ne verjame, tudi ne bo verjel.
torej. Ampak tudi to vam povem: gorje tistim, ki bodo čakali, da se bo Znak spreobrnil! Zdi se, da sem vam že enkrat rekel: da bodo mnogi prišli, mogoče se bodo poklonili pred Znakom, a kljub vsemu ne bodo verjeli. Bodi vesel, da ne boš med njimi.
Janko: Gospodu se res zahvaljujem. Je to vse, kar mi lahko do zdaj poveš?
Vicka: Da, zaenkrat je dovolj.
Janko: Prav. Hvala vam.

Intervju z dne 1. 6. 1996

Oče Slavko: Od začetka prividov so se vizionarji, za nas običajni verniki, znašli v privilegiranem položaju. Zavedate se številnih skrivnosti, videli ste Nebesa, Pekel in Čistilo. Vicka, kako je živeti s skrivnostmi, ki jih je razkrila Mati božja?

Vicka: Do zdaj mi je Madona razkrila devet skrivnosti od desetih možnih. To mi absolutno ne predstavlja breme, saj mi jih je, ko mi jih je razkrila, dala tudi moč, da jih prenesem. Živim, kot da se tega sploh nisem zavedal.

Oče Slavko: Veste, kdaj vam bo razkril deseto skrivnost?

Vicka: Ne vem.

Oče Slavko: Ali razmišljate o skrivnostih? Ali jih težko prinesete? Vas zatirajo?

Vicka: Vsekakor razmišljam o tem, saj je prihodnost v teh skrivnostih, vendar me ne zatirajo.

Oče Slavko: Ali veste, kdaj se bodo te skrivnosti razkrile moškim?

Vicka: Ne, ne vem.