Mirjana govori o svojem srečanju z Janezom Pavlom II

Vprašajte Mirjano, zakaj bomo skrivnosti izvedeli tri dni prej.

MIRJANA - Skrivnosti zdaj. Skrivnosti so skrivnosti in mislim, da nismo tiste, ki hranimo [najbrž v smislu "hraniti" skrivnosti. Mislim, da je skrivnost Bog. Sama vzamem za primer. Hipnotizirali so me zadnji zdravniki, ki so me pregledali; in pod hipnozo so me vrnili v čas prvih prikazovanj v avtomatu resnice. Ta zgodba je zelo dolga. Če na kratko: ko sem bil v resnici, so lahko vedeli vse, kar hočejo, a ničesar o skrivnostih. Zato mislim, da je Bog tisti, ki hrani skrivnosti. Pomen treh dni prej bo razumljen, ko bo Bog to rekel. Vendar bi vam rad povedal eno: ne verjemite tistim, ki vas želijo prestrašiti, ker mati ni prišla na zemljo, da bi uničila svoje otroke, je Gospa prišla na zemljo, da bi rešila svoje otroke. Kako lahko naše materinsko srce zmaguje, če so otroci uničeni? Zato prava vera ni vera, ki izhaja iz strahu; prava vera je tista, ki izhaja iz ljubezni. Zato vam kot sestra svetujem: dajte se v roke Gospe in ne skrbite za nič, ker bo mati vse pomislila.

Vprašanje: Ali lahko poveste kaj o vašem srečanju z Janezom Pavlom II?

MIRJANA - To je bilo srečanje, ki ga v življenju ne bom nikoli pozabil. Z italijanskim duhovnikom sem skupaj z drugimi romarji šel v San Pietro. In naš papež, sveti papež, je mimo in blagoslovil vse, pa tudi mene in odšel je. Ta duhovnik ga je poklical in mu rekel: "Sveti oče, to je Mirjana iz Međugorja." In spet se je vrnil in me spet blagoslovil. Pa sem duhovniku rekel: "Ničesar ni treba storiti. Misli, da potrebujem dvojni blagoslov." Kasneje popoldne smo prejeli pismo z vabilom, da se naslednji dan odpravimo v Castel Gandolfo. Naslednje jutro smo se srečali: bili smo sami in sredi drugih stvari mi je papež rekel: »Če ne bi bil papež, bi že prišel v Međugorje. Vse vem, vsemu sledim. Zaščitite Medžugorje, ker je upanje za ves svet; in romarje prosite, naj molijo za moje namere. " In ko je papež umrl, je nekaj mesecev kasneje prišel sem papežev prijatelj, ki je želel ostati brez beleženja zgodovine. Prinesel je papeževe čevlje in mi rekel: »Papež je imel vedno veliko željo, da bi prišel v Međugorje. In v šali sem mu rekel: Če ne greš, si oblečem čevlje, tako da na simboličen način tudi ti hodiš po zemlji, ki jo tako ljubiš. Zato sem se moral držati svoje obljube: prinesel sem papeževe čevlje «.