Današnje novice: širimo predanost dušam čistilk

Duše v čistilišču so včasih imele Gospodovo sposobnost komuniciranja z živimi za zelo modre namene; predvsem pa prositi za pomoč njihovih molitev. Bilo je veliko manifestacij, čeprav je to priročno in je treba skrbno paziti, da ne verjameta v vse in da jih ne zavrnemo, kot da bi bili vsi izumi ali fantazije. Toda na splošno so duše v čistilišču prisiljene trpeti, ne da bi jim dovolile slišati njihov glas. Trpijo namesto bolečine, prezrti in pozabljeni. Kdo lahko kdaj reče, koliko so tam že stoletja držali brez pomoči! in njihov priklic se izgubi v ledeni tišini živih. Potrebujejo apostole, s katerimi se pogovarjate in se zavzemajo za njihovo stvar. Razširimo torej predanost duš v čistilnici.

Evangelij ima dejstvo, primerno za razumevanje teh misli.
«Ker je bil Judov praznik, je Jezus odšel v Jeruzalem. Tu je probatski bazen v hebrejski Bethsaida, ki ima pet arkad. V njih je ležalo veliko bolnih, slepih, šepavih in ohromljenih, ki so čakali na gibanje vode. Gospodov angel se je občasno spustil v bazen in voda je bila vznemirjena. In kdo se je prvi potapljal po gibanju vode, se je pozdravil od kakršne koli bolezni, ki ga je zatiral. Bil je moški, ki je bil osemindvajset let bolan. Jezus, ko ga je videl ležati in vedel, da je že dolgo v tem stanju, mu je rekel: Ali hočeš ozdraviti? Gospod, odgovori bolnik, nimam nikogar, ki bi me dal v kad, ko vodo mešamo; in ko se približam, se je pred mano že spustil drug. Jezus mu je rekel: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi. In v trenutku je človek ozdravel in je, ko je vzel majhno posteljo, začel hoditi. "[Jn 5,1: 9-XNUMX].
To je objokovanje duš v čistilišču: "Nimamo nikogar, ki misli na nas!" Tisti, ki imajo radi te duše, naj ponovijo svoj odmev, naj se ponovijo in naj bodo to njihov glas. "Kriči, ne nehaj!"
Kdo bi moral biti vnet za to predanost?
Najprej duhovnik: v resnici je odrešenik duš po poklicu in službi. "Izbral sem vas, pravi Gospod, da boste šli rešiti duše in vaš sad bo ostal za vedno" [Jn 15,16]. Duhovnik se mora spovedovati, oznanjevati, moliti, da reši duše. Obnovi jih k Bogu v svetem krstu; goji jih z evharistično hrano; razsvetli jih z evangeličansko modrostjo; podpira jih z budno skrbjo; obudi jih s pokoro; jo postavi na varno pot na smrtni postelji! Toda njegova naloga še ni končana: ko so zdaj že na nebeškem pragu, ko jih zadržuje le neka nepopolnost, pogumno vzame ključ do nebes; in jim jo odprite. Ključ do nebes, to je moč volilne pravice, ki je dana v njegove roke. Izvedite svojo pisarno: rešite, rešite veliko duš. In ker je njegovo veliko delo zdaj končano, je svojo vnemo podvojil.

Zlasti župnik; saj mu tudi zaradi pravičnosti pripada pisarna in dolžnost, da reši svoje duhovne otroke, župljane. Za kristjane nima splošne oskrbe, posebno pa skrbi za tisto majhno čredo, ki je župnija. Proti njej mora reči: «Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce, oni pa me poznajo in poslušajo moj glas. Všeč so mi do te mere, da jim dajem vse dni svojega življenja, ves svoj čas svoje blago. Kdor ni pastir, ampak preprost plačanec, pušča duše v nevarnosti in bolečini, niti ne razmišlja o tem, da bi jih rešil, jih osvobodil, potolažil. Jaz sem Dobri pastir: in rešim jih greha, rešim jih pekla, rešim jih čistilnice. Ne počivam, ne počivam, dokler ne dvomim, da je celo enega samega mogoče najti v bolečinah, v plamenih Čistilišča ». Tako je govoril zelo vnet župnik.
Tudi: kateheti in osnovnošolski učitelji. Misel na čistilišče je versko in civilno vzgojna, oblikovalna, osvetljevalna: "sveta in koristna, da bi želela podpirati mrtve". In v resnici spodbuja krščansko popolnost, oddaljuje se od greha, vzgaja do misli o dobroti in ljubezni, spominja se novega. Kateheti bodo otroke zlahka spodbudili k molitvi za svoje mrtve; civilna družba kot državljani, ki se bojijo greha, tudi venialnega, morajo le pridobiti. Brezskrbni državljani in mladostniki, žejni zemeljskih užitkov, so stalna moralna nevarnost za civilno družbo. Starši. Iz narave imajo obveznost izobraževanja; dobro srce, ki je nagnjeno k usmiljenju, pa morajo oblikovati s potrpežljivo skrbnostjo. Tako se bo pri otrocih razvil tisti občutek hvaležnosti, ljubezni, usmiljenja do dobrotnikov, pokojnikov družine, znancev, ki se bodo pokazali pravočasno. V resnici si starši na ta način zagotovijo volilna prava po njihovi smrti. Kajti otroci bodo podpirali svoje starše, saj so njihovi starši videli podporo starim staršem in jim privzgojili dober in hvaležen spomin.

Pobožne duše širijo predanost Čistilišču. Ali imajo radi Jezusa? No, naj se spomnijo Jezusove božje žeje po teh dušah. Ali imajo občutljivo srce? No, menijo, da te duše kličejo na pomoč. Ali si želijo delati dobro? Naj torej mislijo, da je podpiranje duš v čistilišču izvajanje vseh del usmiljenja in dobrodelnosti.
Frančišek Saleški pravi: »S usmiljenjem do mrtvih nasitimo lakoto in potešimo žejo teh duš; ko plačamo njihove dolgove, si pridemo, da bi se slekli duhovnih zakladov, da bi jih oblekli; osvobodili smo jih težje sužnosti kot katero koli ujetništvo; tem romarjem dajemo gostoljubje v sami Božji hiši, v nebesih. Ko bo sodni dan, bo prišel zbor glasov, ki se bodo opravičevali. Kajti osvobojene duše bodo jokale: Ta duhovnik, ta oseba nam je pomagala, osvobojena; bili smo v Čistilišču in je šla tja dol, ugasnila je plamene, dvignila nas je z roko; z volilnimi pravicami nam je odprl nebeška vrata ».

Blaženi Cottolengo je podpiral, kolikor je mogel, duše v čistilišču, zlasti tiste svojih spokornikov in bolnikov v Mali hiši. Žalujejo, da ne zmorejo več, in želijo, da mu duše pomagajo pri njegovem dobrodelnem delu. ustanovil je družino redovnic, v celoti posvečenih volilni pravici. Želel je, da bi se molitve, dobra dela in trpljenje neprestano darovali Gospodu kot volilne pravice v tej družini.

Bourdaloue v pridigi pravi: "Občudujemo tiste apostolske možakarje, ki plujejo po morjih in hodijo v barbarske države, da bi iskali nevernike, da bi jih pridobili za Boga. To je manj zaslužno, nič manj potrebno, nič manj prijetno ". Sveti Alfons, ko je govoril o čistilnici, je bilo vse vneto, sestavil pa je tudi pobožno devetnico molitev, s katero lahko te duše zelo učinkovito podpiramo devet dni.

Zgledovati se moramo Cerkvi, neprimerljivi učiteljici gorečnosti za vse duše, ki ji jih je zaupal Jezus Kristus. Ne moremo reči, kako skrbela je za svoje mrtve otroke, ves čas in povsod. Ima povsem posebno bogoslužje za mrtve. To liturgijo sestavljajo večernica, komplina, jutranji časti, prva, tretja, šesta, deveta. To je popolna služba, ki jo postavi na ustnice svojim duhovnikom. Nadalje: ima obred pokopa: temu pripisuje poseben pomen. Vsakič, ko je eden od njegovih otrok prešel v večnost, se to objavi z zvonovi; in z zvonovi so verniki povabljeni k pogrebni spremljavi, tako da pride veliko vernikov, da molijo z njo. V vsaki pisarni, ki jo recitirajo duhovniki, Cerkev želi, da se ponovi sedemkrat na dan: "Naj duše vernih po Božjem usmiljenju počivajo v miru".
Cerkev ima tudi poseben obred za blagoslov pokopališča.
Še enkrat: za mrtve obstajajo trije SS. Maše: in v zadnjem času je bil zanje odobren Predgovor mrtvih. Cerkev odobrava, da se pogrebi praznujejo na tretjo, sedmo, trigesimo, obletnico smrti vernikov.
Skoraj v vsaki župniji so ustanovljeni kapituli, semenišča, verski zavodi, zapuščine maš za umrle. Med letom je pomemben del SS. Maše, ki se praznujejo, se nanašajo na mrtve. Koliko odpustkov, bratovščin, oltarjev za duše v čistilišču! Število molitev, knjig, pridig o mrtvih je nešteto. Zdaj, če Cerkev toliko vnemo, da ljudi moli za mrtve, ali to ne pomeni, da moramo tudi mi goreti z enako gorečnostjo? Otroci Cerkve morajo delati po zgledu svoje matere.

Božja služabnica Maria Villani, dominikanka, je noč in dan izvajala dobra dela za mrtve. Nekega dne, na Spomin na mrtve, so ji naročili, naj obide rokopise in preživi dan v pisanju. Občutil je opazno odpornost, saj bi rad ves dan preživel v molitvah za mrtve. Nekoliko je pozabila, da je poslušnost najboljša volilna pravica in najbolj sprejemljiva žrtev Bogu. Gospod jo je hotel poučiti bolje; zato se je udejanil, da se ji prikaže in ji rekel: «Ubogaj se voljno, o hči moja; opravite delo, ki vam je bilo naročeno, in ga ponudite za duše; vsaka vrstica, ki jo danes napišete s tem duhom poslušnosti in dobrodelnosti, bo osvobodila dušo ».

Pomeni
a) razširjati knjige o čistilnici.
Philothea for the Dead je knjiga, ki vsebuje vse prakse, v katere na splošno verjamejo razsvetljeni in cerkveno kristjani.
Molimo za mrtve, je majhen priročnik, ki poroča o glavnih in še pogostejših molitvah in praksah. Čistilišče v skladu z razodetji svetnikov, Ab. Louvet, je knjiga navodil in meditacij, primerna za vse vrste ljudi in tudi polna svetega maziljenja. Potreben je za mesec november.
Dogmo o čistilišču p. Schoupeja lahko primerjamo s prejšnjo. Lahko jih dobite pri pobožnem društvu sv. Pavla - Alba.

b) Govorimo o čistilnici.
V šolah imajo mojstri pogoste priložnosti: imajo priložnosti ob obletnicah vojne ali smrti vladarjev; s smrtjo nekega otroka ali staršev šolarjev; od dneva mrtvih ali od jesenske sezone. V katekizmih bi morali učitelji dobro razložiti misli in nauke Cerkve o čistilišču, kaznih in volilnih pravicah s pomočjo slik, slik, fiksnih ali premičnih projekcij, oltarjev, funkcij, dejstev, primerov.
V pridigah imajo duhovniki najlepše in najpogostejše priložnosti, da vernike spodbujajo k volilni pravici: ne samo v spominu na mrtve, ampak tudi v devetnajstih svetnikih, v oktavi mrtvih, ves mesec november. V župnijskem življenju ima takrat župnik duš pogosto bolnike, pokope, maše ali pogrebe župljanov; goreči župnik zna od vsega izkoristiti, da se spominja pokojnika. Nadrejeni inštitutov, starši v družini lahko svojim mladim pripovedujejo o starih starših, stricih in drugih pokojnih ljudeh; in medtem ko se spominjajo dragih stvari, si vzgajajo dolžnost hvaležnosti, naklonjenosti, molitve.

c) moli.
Predvsem pa je dobro izvajati predanost Čistilišča. V župniji je urejeno in pogosto obiskano pokopališče. Obstaja Compagnia del Carmine in tudi neko drugo podjetje, v katerem je nakup odpustkov enostaven. Pomembno je dati spremljavi pogreba: da je vedno okrasna in pobožna; ob uporabi razlik v stopnjah. Maše z pogrebnih pogrebov pokrivajo tisto pobožno in pobožno žalost, ki se spodobi. Na dan mrtvih je zelo dobro, da se spodbuja splošno obhajilo, da gremo procesijsko na pokopališče in molimo, da spodbujamo nakup količin za popustljivost, skupinske obiske ali vsaj urejen obisk.
Portreti prednikov naj bodo tudi v družinah; zvečer poskrbite za pobožno prakso De profundis; želimo ohraniti ne le zavezanost volilnih pravic, ki jih zapušča oporoka, ampak tudi skrb za SS. Maše za pokojne družine.
Naj bo prvi ponedeljek ali torek v mesecu za mrtve; Obhajilo naj bo ob obletnici celotni družini; bodite pozorni, da je v različnih pojavih več molitev kot zunanjih parad.

VADBA: Koristno je poučevati otroke in mladino na splošno pri svetem petju: za maše zadušnice, za obhajanje mrtvih, za pokop.

JAKULATORIJ: «Sladki Jezus, ne bodi sodnik zame, ampak Odrešenik«.
Vsakič 50 dni popustljivosti. Plenarno zasedanje na praznik sv. Jeronima Emilianija, 20. julija (Pij IX., 29. november 1853).

SADJE
Najljubši Odrešenik in naš Gospod Jezus Kristus, ki si s svojo nežnostjo do Lazarja in naklonjenostjo do Janeza posvetil vse vezi zemeljskih prijateljstev, tako da so vsi nagnjeni k skupnemu posvečenju, usliši prošnje, ki jih predstavljamo tvojemu prestolu za vse naše sorodniki, prijatelji in dobrotniki, ki jamrajo pod očmi vaše očetovske pravičnosti v Čistilišču. Naklonjenost, ki so jo čutili do vas, pomoč, ki so nam jo pomagali pri različnih potrebah, in številne ugodnosti, ki so nam jih iz ljubezni do vas same, zaslužijo tudi najbolj aktivno zahvalo z naše strani. Toda kako izpolniti tako sveto dolžnost do njih, če se znajdejo zaprti v ognjenem zaporu, ključe katerega imate samo vi? Ti, ki si torej skupni Posrednik, Oče vseh tolažb; Vi, ki lahko z uporabo najmanjšega dela svojih zaslug zagotovite odpustitev največjih dolgov na vsem svetu, v svojo usmiljenje polepšate tisto malo dobrega, ki ga naredimo za osvoboditev teh nesrečnikov, in uresničimo svoje molitve jih lahko hitro odstranijo od bolečine. Recite na vsakem od njih, kot na grobu svojega prijatelja: "Lazar, pridi ven", in jim priznaj, tako kot sv. Janez, užitke, ki jih pokusi počivati ​​na njenih nedrjih: in pusti, da jih poveličuješ ti, pridobite mi vsi milost, da smo jim blizu vsa stoletja v nebesih, saj so nam bile naravne vezi, prijateljske naklonjenosti in sveta dobrotljivost na zemlji vedno zelo blizu.
Tri Requiem.
Za naše mrtve. Blaženi Giacomo Alberione