Nikoli ne pustite, da obup, razočaranje ali bolečina vodijo vaše odločitve

Tomaž, imenovan Didymus, eden od dvanajstih, ni bil z njimi, ko je Jezus prišel, zato so mu drugi učenci rekli: "Videli smo Gospoda". Toda Thomas jim je rekel: "Če ne vidim znamke nohtov v njegovih rokah in ne vstavim prsta v nohte ter postavim roko ob njegovo, ne bom verjel." Janez 20: 24–25

Lako je biti kritičen do svetega Tomaža zaradi njegovega nezaupanja, izraženega v zgornji izjavi. Toda preden si dovolite, da slabo razmišljate o njem, premislite, kako bi se odzvali. To je težko narediti, saj očitno poznamo konec zgodbe. Vemo, da je Jezus vstal od mrtvih in da je sčasoma Tomaž verjel in vzkliknil "Gospod in moj Bog!" Toda poskusite se postaviti v njegovo situacijo.

Prvič, Thomas je deloma podvomil iz skrajne žalosti in obupa. Upal je, da je Jezus Mesija, zadnja tri leta svojega življenja je posvetil temu, da mu sledijo, in zdaj je Jezus mrtev ... tako je pomislil. To je pomembna točka, saj zelo pogosto v življenju, ko naletimo na težave, razočaranja ali boleče situacije, preizkušamo svojo vero. V skušnjavi si dovolimo, da nas obup potegne v dvom in ko se to zgodi, sprejemamo odločitve, ki temeljijo bolj na naši bolečini kot na veri.

Drugič, Thomas je bil tudi poklican zanikati fizično resničnost, ki ji je bil priča z lastnimi očmi, in verjeti v nekaj popolnoma "nemogočega" z zemeljske perspektive. Ljudje preprosto ne vstanejo iz mrtvih! To se preprosto ne zgodi, vsaj samo z zemeljske perspektive. In čeprav je Tomaž že prej videl, kako Jezus izvaja čudeže, je bilo treba veliko verjeti, ne da bi videl na lastne oči. Tako je obup in navidezna nemožnost šla v osrčje Thomasove vere in ga ugasnila.

Razmislite danes o dveh lekcijah, ki jih lahko črpamo iz tega odlomka: 1) Nikoli ne pustite, da vas obup, razočaranje ali bolečina vodijo v vaše odločitve ali prepričanja v življenju. Nikoli nisem dober vodnik. 2) Ne dvomite v Božjo moč, da bi lahko storil vse, kar je izbral. V tem primeru se je Bog odločil vstati iz mrtvih in to tudi storil. V našem življenju lahko Bog naredi vse, kar hoče. V to moramo verjeti in vedeti, da se bo to, kar nam razkrije v veri, zgodilo, če ne bomo zaupali njeni oskrbovalni oskrbi.

Gospod, verjamem. Pomagaj moji nevernici. Ko me čaka obupati ali dvomiti v vašo vsemogočno moč nad vsemi stvarmi v življenju, mi pomagajte, da se obrnem k sebi in vam zaupam iz vsega srca. S svetim Tomažem lahko zavpijem: "Gospod in moj Bog", in to lahko storim tudi takrat, ko vidim samo z vero, ki si mi jo vložil v dušo. Jezus, verjamem vate.