Oče Livio: sadovi romanja v Međugorje

Kar me je vedno prizadelo in celo presenetilo pri romarjih, ki gredo v Međugorje, je dobro ugotovljeno dejstvo, da se v veliki večini vračajo domov polni navdušenja. Pogosto se mi je zgodilo, da bi romanje priporočil ljudem v resnih moralnih in duhovnih težavah in včasih celo obupani in skoraj vedno so imeli od tega veliko koristi. Niso redko to mladi in moški, ki so lahkim čustvom veliko manj na voljo. Je pa predvsem čar, ki ga Medjugorje izkazuje na najbolj oddaljenem, ki navdušuje. Ljudje, ki so že leta daleč od Cerkve in jih redko kritizirajo, v tej oddaljeni župniji odkrivajo značilnosti preprostosti in gorečnosti, ki jih približajo veri in praksi krščanskega življenja. Prav tako je nenavadno, da se kljub trudu in stroškom poti marsikdo ne utrudi, da bi se kot žejni jelen vrnil k vodnim virom. Brez dvoma je v Medžugorju posebna milost, zaradi katere je ta kraj edinstven in neponovljiv. Za kaj se gre?

Neustavljiv čar Međugorja daje Marijina navzočnost. Vemo, da se ta prikazovanja razlikujejo od vseh prejšnjih Madonnih, ker so povezana z osebo videlca in ne z določenim krajem. V tem dolgem obdobju se je Kraljica miru pojavila v neštetih krajih na zemlji, kamor koli so vizionarji šli ali živeli tam. Pa vendar nobeden od njih ni postal "sveto mesto". Samo Medžugorje je blagoslovljena dežela, središče obsevanja Marijine navzočnosti. Včasih je sama razlagala, da sporočila, ki jim jih posreduje "tam", četudi je vidna Marija, ki jih prejme, v Italiji. Predvsem pa je Kraljica miru dejala, da v Međugorju daje posebne milosti spreobrnjenja. Vsakega romarja, ki vstopi v to oazo miru, pozdravlja in objema nevidna, a resnična prisotnost. Če je srce na razpolago in odprto za nadnaravno, postane tla, kamor semena milosti vržejo s polnimi rokami, ki bodo s časom obrodila sadove, glede na dopisovanje vsakega.

Osrednja točka izkušnje romarjev v Međugorju je prav ta: zaznavanje prisotnosti. Kot da bi kdo nenadoma ugotovil, da Madona resnično obstaja in da je v svoje življenje vstopila tako, da je skrbela zanj. Nasprotovali boste, da dober kristjan že verjame v Gospo in jo moli po njenih potrebah. Res je, toda pogosteje kot Bog v našem življenju ni prisoten kot oseba, katere ljubezen in skrb doživljamo v vsakdanjem življenju. V Boga in Gospo verujemo bolj z umom kot s srcem. V Medžugorju mnogi odkrijejo Marijino prisotnost s srcem in jo »občutijo« kot mater, ki jim zaskrbljeno sledi in jih ovije s svojo ljubeznijo. Nič ni bolj nenavadno in pretresljivo od te prisotnosti, ki trese srca in nabrekne s solzami. Nekaj ​​malo jih v Medžugorju joka od čustev, ker so prvič v življenju izkusili, kako zelo jih ima Bog, kljub življenju bede, oddaljenosti in grehov.

Je izkušnja, ki korenito spremeni življenje ljudi. Dejansko mnogi pričajo. Verjeli ste, da je Bog daleč, da ni poskrbel za vas in da je imel preveč stvari, da bi razmišljal, da bi svoje oči postavil tako bednemu, kot ste vi. Prepričani ste bili, da ste ubogi mož, da je Bog morda resno in z malo pozornosti pogledal. Tu pa ugotoviš, da si tudi ti predmet Božje ljubezni, ne za razliko od vseh ostalih, čeprav so mu bližje kot ti. Koliko fantov, odvisnih od drog, je v Međugorju ponovno odkrilo svoje dostojanstvo in novo navdušenje za življenje, potem ko so se dotaknili brezen sramu! Čutite sočutno Marijino sočutje, ki počiva na vas, zaznate njegov nasmeh, ki vas spodbuja in vam daje samozavest, čutite, kako njegovo materino srce bije z ljubeznijo "samo" za vas, kot da bi obstajali samo na svetu in Gospa ni imela nič drugega kot za vaše življenje. Ta izjemna izkušnja je milost par excellence Medžugorje in je taka, da korenito spremeni življenje ljudi, tako da ni malo tistih, ki trdijo, da se je njihovo krščansko življenje začelo ali ponovno začelo trenutek srečanja s Kraljico miru.

Če odkrijete Marijino prisotnost v svojem življenju, odkrijete tudi temeljni pomen molitve. Pravzaprav prihaja Gospa predvsem zato, da moli z nami in za nas. V nekem smislu je živa molitev. Njegov pouk o molitvi je izreden. Zagotovo lahko rečemo, da je vsako njegovo sporočilo vzpodbuda in poučevanje o potrebi po molitvi. V Medžugorju pa se zavedate, da niti ustnice niti zunanja kretnja niso dovolj in da se mora molitev roditi iz srca. Z drugimi besedami, molitev mora postati izkušnja Boga in njegove ljubezni.

Tega cilja ne morete doseči čez noč. Gospa vam daje referenčne točke, ki jim boste zveste: jutranje in večerne molitve, sveti rožni venec, sveta maša. Vabi vas, da določite dan ejakulacije, da bi se posvetili vsak trenutek, ko živite. Če ste zvestim tem obveznostim, bo tudi v trenutkih suhe in utrujenosti molitev počasi žuborela iz globin vašega srca kot bazen čiste vode, ki vam razlije življenje. Če boste na začetku svoje duhovne poti, še posebej, ko ste se vrnili domov iz Međugorja, čutili utrujenost, potem boste vedno bolj pogosto doživljali veselje do molitve. Molitev radosti je eden najdragocenejših plodov poti spreobrnjenja, ki se začne v Međugorju.

Ali je molitva veselja mogoča? Pozitiven odgovor izvira neposredno iz pričevanja vseh, ki ga doživljajo. Po nekaj trenutkih milosti, ki jih Gospa naredi v Medžugorju, je običajno, da nastopijo časi sive in lenobe. Medžugorje je oaza, ki jo je poleg motenj in zapeljevanja okoliškega sveta težko vrniti v vsakdanje življenje, s težavami pri delu, družini. Zato morate, ko pridete domov, ustvariti svojo notranjo oazo in svoj dan organizirati tako, da časi molitve nikoli ne minejo. Utrujenost in suhost nista nujno negativni, saj s tem odlomkom okrepiš voljo in jo vedno bolj razpolagaš z Bogom.Vedej, da svetost ne obsega občutka, ampak volje za dobro. Vaša molitev je lahko zelo zaslužna in všečna Bogu, tudi če ničesar ne "občutite". Milost Svetega Duha bo veselje pri molitvi, ko bo to primerno in koristno za vaš duhovni napredek.

Z Marijo in molitvijo se vam razodevata lepota in veličina življenja. To je eden najdragocenejših plodov romanja, ki pojasnjuje, zakaj se ljudje domov vračajo srečni. Gre za izkušnjo, ki vključuje veliko, predvsem pa mladih, ki pogosto pridejo v Međugorje v iskanju tistega "nečesa", ki daje smisel njihovemu življenju. Sprašujejo se o svoji poklicanosti in poslanstvu. Nekateri žrejo v temi in se počutijo slabo za prazen in brezidejen obstoj. Marijina materinska navzočnost je tista svetloba, ki jih osvetli in ki jim odpre nova obzorja predanosti in upanja zanje. Kraljica miru je že večkrat dejala, da ima vsak od nas veliko vrednost v Božjem načrtu, mlad ali star. Klicala je vse skupaj v svoji vojski prič in dejala, da jo potrebujejo vsi in da nam ne more pomagati, če ji ne pomagamo.

Nato človek razume, da je življenje nekoga dragoceno zase in za druge. Zaveda se občudovanja vrednega božanskega načrta ustvarjanja in odrešenja ter svojega edinstvenega in nenadomestljivega mesta v tem občudovanja vrednem projektu. Ve, da je ne glede na njegovo poklicno pot na zemlji ponižna ali prestižna, v resnici je naloga in poslanstvo, ki ga lastnik vinograda zaupa vsem in tu igrate vrednost življenja in odločate o svoji večni usodi . Pred prihodom v Međugorje smo morda verjeli, da smo nepomembna kolesa neusmiljene in anonimne prestave. Prevelika izkušnja ravnega, sivega življenja je povzročila depresijo in tesnobo. Ko smo ugotovili, koliko nas ljubi Marija in kako dragoceni smo v svojem odrešitvenem načrtu, ki ga izvaja po naročilu Najvišjega, smo tako veseli, da bi peli in plesali kot David po Kovčku. To, dragi prijatelj, ni vzvišenost, ampak resnična sreča. Tako je: Gospa nas osrečuje, predvsem pa nas dela pridne. Iz Međugorja se vsi vračajo apostoli. Odkrili so tisti dragoceni biser, ki ga želijo pustiti tudi drugim.