Oče Livio: Sporočam vam glavno sporočilo Medžugorja

Najpomembnejše sporočilo, ki izhaja iz prividov Madone, ko so pristne, je, da je Marija resnična figura, resnično obstoječ um, četudi v dimenziji, ki uhaja iz naših čutov. Za kristjane je pričevanje vizionarjev nedvomno potrditev vere, ki pogosto niha in zaspi. Ne moremo pozabiti, da so od trenutka Kristusovega vstajenja do danes Jezusova prikazovanja, kakršna so bila Marijina, pomembno vplivala v življenju Cerkve, prebujala vero in spodbudila krščansko življenje. Prikazovanja so znamenje nadnaravnega s tem Bogom, s svojo modrostjo in njegovo providnostjo daje novo živahnost romarskim božjim ljudem na zemlji. Prepovedati se prikazovanjem ali, še huje, prezreti jih, pomeni prezreti eno od orodij, s katerimi Bog poseže v življenje Cerkve.

Nikoli ne bom mogel pozabiti notranje izkušnje, ki sem jo doživel prvi dan, ko sem prispel v Međugorje. Bil je hladen večer marca 1985, ko so bila romanja še v povojih in policija je nenehno bdela nad vasjo. Šel sem v cerkev v dežju. Bil je teden, a stavba je bila natrpana z domačini. Takrat so prikazovanja potekala pred sveto mašo v majhni sobi, ki meji na zakristijo. Med sveto mašo je misel na svetlobo križala mojo dušo. "Tu," rekel sem si, "se pojavi Gospa, zato je krščanstvo edina prava religija." O zaslugah moje vere sploh nisem dvomil, niti prej. toda notranje izkušnje prisotnosti Matere Božje med prikazovanjem so imele resnice vere, v katere sem verjel, da so prekrite z mesom in kostmi, zaradi česar so bile žive in sijoče s svetostjo in lepoto.

Velika večina romarjev doživi podobno izkušnjo, ki po pogosto napornem in neudobnem potovanju prispe v Medžugorje, ne da bi našla ničesar, kar bi zadovoljilo materialna čutila ali senzacionalna pričakovanja. Skeptik se lahko vpraša, kaj bi lahko našli ljudje, ki pridejo v to oddaljeno vas iz Amerike, Afrike ali Filipinov. Navsezadnje jih čaka le skromna župnija. Kljub temu gredo domov preobraženi in se pogosto vračajo za ceno velikih žrtev, saj je v srcu gotovost, da je Marija res tam, ki ta svet in življenje vsakega od nas obravnava z nežnostjo in ljubeznijo ki nima meja.

Ni dvoma, da je najpomembnejše in takojšnje sporočilo, ki seže k srcu tistih, ki gredo v Međugorje, da je Marija živa in da je zato krščanska vera resnična. Nekdo bi lahko trdil, da je vera, ki potrebuje znamenja, še vedno krhka. Toda kdo v tem nevernem svetu, kjer prevladujoča kultura zaničuje religijo in kjer je tudi znotraj Cerkve veliko utrujenih in zaspanih duš, ne potrebuje znamenj, ki krepijo vero in jo podpirajo na nasprotni poti ?