Papež Frančišek: kdo sem jaz, da sodim Gejem?

Leta 1976 se je Katoliška cerkev prvič soočila s temo homoseksualnosti, ki jo je izdala Kongregacija za nauk vere in v kateri je bilo določeno: homoseksualnost ima patološko strukturo in je nekaj prirojenega, o njihovi krivdi se bo presojalo previdno. do moralnega reda homoseksualni odnosi nimajo svojega bistvenega in nujnega pravila. Zato trdimo, da je katoliška cerkev zelo pozorna na to diskriminacijo v zvezi med osebami istega spola. Kar je revidiral in o njem razpravljal le deset let kasneje nemški papež, s katerim je izjavil:homoseksualec sam po sebi ni grešnik, toda z moralnega vidika ga je treba obravnavati kot osebo z neurejenim vedenjem. Spomnimo se odlomka iz Biblije, ki predvideva temeljno združitev moškega in ženske z namenom razmnoževanja in oblikovanja družine.

Čeprav je danes zveza med istospolno usmerjenimi osebami zaščitena s pravicami zakonov, je za Cerkev še vedno nezakonita vez. Poglejmo, kam smo prišli z zakonodajnega in socialnega vidika: za homoseksualne ljudi gre torej za civilno zvezo, ki temelji na družinskem pravu, ki ji zagotavlja pravice do udeležbe v dediščini, do povratnosti pokojnine v primeru smrti enega od zakoncev, v zadnjem času pa tudi možnost posvojitve, kot je predvidena za heteroseksualne pare. Toda o gejih in lezbijkah nam pove papež Frančišek: če gej išče Gospoda, kdo sem jaz, da mu sodim? teh ljudi ne bi smeli obsojati, ampak jih je treba pozdraviti, težava ni v tej težnji, problem je lobiranje pri poslu, v odlomku 2358 Katekizma katoliške cerkve predvideva to postavko: ljudi s tem nagnjenjem, objektivno neurejene, je treba sprejeti s spoštovanjem in sočutjem, so ljudje, ki so pozvani k spoštovanju božje volje. Zdi se, da je Nemčija izrazila volje po spremembi katekizma katoliške cerkve o homoseksualnem diskurzu.