Papež Frančišek: migranti so ljudje, ki niso družbeni problem

Kristjani smo poklicani, da bi sledili duhu utrinkov z tolažbo revnih in zatiranih, zlasti migrantov in beguncev, ki so zavrnjeni, izkoriščeni in pustili umreti, je dejal papež Frančišek.

Najmanj "ki so bili vrženi, marginalizirani, zatirani, diskriminirani, trpinčeni, izkoriščani, zapuščeni, revni in trpeči" jočejo k Bogu "in prosijo, naj se osvobodijo zla, ki jih prizadene," je v homiliji dejal papež 8. julija med mašo v spomin na šesto obletnico obiska južnega sredozemskega otoka Lampedusa.

"To so ljudje; to niso preprosta socialna ali selitvena vprašanja. Ne gre samo za migrante, v dvojnem smislu, da so migranti najprej človeške osebe in da so simbol vseh, ki jih današnja globalizirana družba zavrača, "je dejal.

Po podatkih Vatikana se je maše udeležilo okoli 250 migrantov, beguncev in reševalcev, ki so jo praznovali na oltarju Katedre v baziliki svetega Petra. Frančišek je ob koncu maše pozdravil vse prisotne.

Papež je v svoji homiliji razmišljal o prvem branju knjige Postanka, v kateri je Jakob sanjal o stopnišču, ki je vodilo v nebesa, "in Božji glasniki so se po njem gor in dol spustili".

Za razliko od Babilonskega stolpa, ki je bil človekov poskus doseči nebesa in postati božansko, je bila lestev v Jakobovih sanjah sredstvo, s katerim se Gospod spusti v človeštvo in se "razodeva; Bog je tisti, ki rešuje, «je razložil papež.

"Gospod je zatočišče vernikom, ki ga vabijo v časih stiske," je dejal. "Ker je ravno v tistih trenutkih naša molitev čistejša, ko spoznamo, da varnost, ki jo ponuja svet, nima veliko vrednosti in ostane samo Bog. Samo Bog odpira nebo tistim, ki živijo na zemlji. Samo Bog rešuje. "

Evangelijsko branje svetega Mateja, ki je Jezusa opomnilo, da skrbi za bolno žensko in je od mrtvih vzgojil dekle, razkriva tudi "potrebo po preferenčni možnosti za najmanj, tiste, ki morajo v dobrodelne namene prejeti prvo vrsto . "

Enako skrb mora, je dodal, razširiti na ranljive ljudi, ki bežijo pred trpljenjem in nasiljem, le da bi naleteli na ravnodušnost in smrt.

"Slednji so zapuščeni in prevarani, da umrejo v puščavi; slednji so v taboriščih mučeni, zlorabljeni in zlorabljeni; slednji se soočajo z valovi neizprosnega morja; slednji ostanejo v sprejemnih taboriščih predolgo, da bi jih lahko imenovali začasne, "je dejal papež.

Francesco je dejal, da slika Jakobove lestve predstavlja povezavo med nebom in zemljo, ki je "zajamčena in dostopna vsem". Če želite doseči te korake, potrebujete "predanost, zavzetost in milost".

"Všeč mi je, da bi lahko bili tisti angeli, ki se vzpenjajo in spuščajo in bi pod svoja krila vzeli malčke, hrome, bolne, izključene," je dejal papež. "Najmanj, kdo bi sicer ostal za sabo in bi na zemlji doživel samo mletje revščine, ne da bi v tem življenju pogledal nič od svetlosti neba."

Papeževa prošnja za sočutje do migrantov in beguncev je bila manj kot teden dni po pripornem taborišču za migrante v Tripoliju v Libiji bombardirana v zračnem napadu. Libijska vlada je 3. julija zakrivila napad na libijsko nacionalno vojsko, ki ga je vodil odpustniški vojaški general Khalifa Haftar.

Po poročanju vse-arabske informativne mreže Al Jazeera je v zračnem napadu umrlo okoli 60 ljudi, večinoma migrantov in beguncev iz afriških držav, vključno s Sudanom, Etiopijo, Eritrejo in Somalijo.

Frančišek je napad zanikal in vodil romarje v molitvi za žrtve 7. julija med svojim govorom Angelus.

"Mednarodna skupnost ne more več prenašati tako resnih dogodkov," je dejal. „Molim za žrtve; naj Bog miru sprejme mrtve in podpre ranjene. "