Papež Frančišek: nauk se obnavlja s koreninami, trdno posajenimi v magisteriju

Krščanski nauk ni spremenjen, da bi sledil preteklim časom, niti ni trdno zaprt vase, je dejal papež Frančišek članom in svetovalcem doktrinarne kongregacije.

"To je dinamična resničnost, ki se ostaja zvesta svojim temeljem in se iz generacije v generacijo obnavlja in povzema v obraz, telo in ime - vstali Jezus Kristus," je dejal.

"Krščanski nauk ni tog in zaprt sistem, pa tudi ideologija, ki se spreminja s spreminjanjem letnih časov," je dejal 30. januarja med avdienco s kardinali, škofi, duhovniki in laiki, ki so sodelovali v plenarna skupščina Kongregacije za nauk vere.

Papež jim je rekel, da krščanska vera po zaslugi vstalega Kristusa široko odpira vrata vsakemu človeku in njegovim potrebam.

Zato je za posredovanje vere "treba upoštevati osebo, ki jo prejema", in da je ta oseba znana in ljubljena, je dejal.

Občina je na svojem plenarnem zasedanju dejansko razpravljala o dokumentu o oskrbi ljudi, ki imajo kritične faze smrtne bolezni.

Namen dokumenta je dejal, da je kardinal Luis Ladaria, prefekt kongregacije, ponovno potrditi "temelje" cerkvenega nauka in ponuditi "natančne in konkretne pastoralne smernice" glede oskrbe in pomoči tistih, ki so v zelo "občutljivem in ključno "fazo v življenju.

Frančišek je dejal, da so njihova razmišljanja bistvenega pomena, zlasti v času, ko moderna doba "postopoma izničuje razumevanje tega, zaradi česar je človeško življenje dragoceno", s presojo vrednosti ali dostojanstva življenja na podlagi uporabnosti ali učinkovitosti te osebe.

Zgodba o dobri Samarijanki uči, da je treba spreobrnjenje v sočutje, je dejal.

»Ker velikokrat ljudje, ki gledajo, ne vidijo. Zakaj? Ker jim primanjkuje sočutja, «je dejal in opozoril, kako pogosto Biblija večkrat opisuje Jezusovo srce kot» ganjeno «s usmiljenjem ali sočutjem do tistih, ki jih sreča.

»Brez sočutja ljudje, ki vidijo, niso vpleteni v to, kar opazujejo, in gredo naprej. Namesto tega se ljudje, ki imajo sočutna srca, dotaknejo in vpletejo, se ustavijo in skrbijo drug za drugega, je dejal.

Papež je pohvalil delo hospic in jih prosil, naj še naprej ostanejo kraji, kjer strokovnjaki z zavzetostjo, ljubeznijo in spoštovanjem življenja izvajajo "terapijo dostojanstva".

Poudaril je tudi, kako pomembni so medčloveški odnosi in interakcije pri oskrbi smrtno bolnih in kako mora ta pristop delovati z dolžnostjo "nikoli nikogar ne zapustiti ob neozdravljivi bolezni".

Papež se je zahvalil tudi občini za študijsko delo o reviziji norm, ki se nanašajo na "delicta graviora", to je "hujša kazniva dejanja" zoper cerkveno pravo, ki vključujejo zlorabo mladoletnikov.

Delo občine je po njegovih besedah ​​del prizadevanja "v pravo smer" za posodobitev standardov, da bodo postopki učinkovitejši pri odzivanju na "nove situacije in težave".

Pozval jih je, naj nadaljujejo "trdno" in nadaljujejo z "strogostjo in preglednostjo" pri varovanju svetosti zakramentov in tistih, katerih človeško dostojanstvo je bilo kršeno.

V uvodnih pripombah je Ladaria povedal papežu, da je občina preučila "osnutek revizije" motu proprio svetega Janeza Pavla II., "Sacramentorum sanctitatis tuttelage", ki je doktrinarni skupščini dal odgovornost, da obravnava in ocenjuje obtožbe spolna zloraba mladoletnikov s strani duhovščine in druga huda kazniva dejanja v okviru kanonskega prava.

Kardinal je dejal, da je med plenarnim zasedanjem razpravljal tudi o delu, ki ga je opravil disciplinski oddelek, ki obravnava primere zlorab in je v zadnjem letu opazno povečal število primerov.

G. John Kennedy, vodja oddelka, je 20. decembra za Associated Press povedal, da je urad zabeležil rekordnih 1.000 primerov, prijavljenih za leto 2019.

Po njegovih besedah ​​je število primerov "preobremenilo" osebje.

Ko je papežu povedal nekatere dokumente, ki jih je občina objavila v zadnjih dveh letih, je Ladaria tudi trdil, da je izdal "zasebno", torej neobjavljeno pojasnilo o "nekaterih kanonskih vprašanjih v zvezi s transseksualnostjo".