Papež Frančišek: V središče svojega življenja postavite odpuščanje in usmiljenje

Papež Frančišek je v nedeljskem nagovoru Angelus dejal, da ne moremo prositi za odpuščanje sebi, če nismo pripravljeni odpustiti sosedom.

Papež je v oknu s pogledom na Trg svetega Petra 13. septembra dejal: "Če si ne prizadevamo odpuščati in ljubiti, nam niti ne bo odpuščeno in ljubljeno."

V svojem govoru je papež razmišljal o evangeljskem branju tistega dne (Matej 18: 21-35), v katerem je apostol Peter Jezusa vprašal, kolikokrat so ga prosili, naj odpusti svojemu bratu. Jezus je odgovoril, da je treba pred pripovedovanjem zgodbe, znane kot prispodoba o neusmiljenem služabniku, odpustiti "ne sedemkrat, ampak sedemdeset krat".

Papež Frančišek je ugotovil, da je služabnik v prispodobi dolžan gospodaru veliko vsoto. Gospodar je odpustil hlapčev dolg, toda moški ni odpustil dolga drugemu hlapcu, ki mu je bil dolžan le majhno vsoto.

»V prispodobi najdemo dva različna stališča: Božji - ki ga zastopa kralj -, ki veliko odpušča, ker Bog vedno odpušča, in človeški. V božanski drži pravičnost prežema usmiljenje, človeški odnos pa je omejen na pravičnost, «je dejal.

Pojasnil je, da je Jezus, ko je rekel, da moramo »sedemdesetkrat« odpustiti, v biblijskem jeziku mislil vedno odpuščati.

"Koliko trpljenja, koliko raztrganin, koliko vojn bi se lahko izognili, če bi bila odpuščanje in usmiljenje slog našega življenja," je dejal papež.

"Usmiljeno ljubezen je treba uporabiti za vse človeške odnose: med zakoncema, med starši in otroki, znotraj naših skupnosti, v Cerkvi in ​​tudi v družbi in politiki."

Papež Frančišek je dodal, da ga je presenetil stavek iz prvega branja dneva (Sirah 27: 33-28: 9), "Spomnite se svojih zadnjih dni in odložite sovraštvo".

»Pomislite na konec! Mislite, da boste v krsti ... in tja prinesli sovraštvo? Pomislite na konec, nehajte sovražiti! Ustavite zamero, «je dejal.

Zamero je primerjal z nadležno muho, ki nenehno brenči okoli človeka.

»Odpuščanje ni le trenutna stvar, temveč neprekinjena stvar zoper to zamero, to sovraštvo, ki se vrača. Pomislimo na konec, nehajmo sovražiti, «je dejal papež.

Predlagal je, da bi prispodoba o neusmiljenem služabniku lahko osvetlila stavek v Gospodovi molitvi: "In odpusti nam svoje dolgove, kot mi odpuščamo svojim dolžnikom."

»Te besede vsebujejo odločilno resnico. Ne moremo prositi za Božje odpuščanje zase, če pa ne odpustimo bližnjemu, «je dejal.

Po recitaciji Angelusa je papež izrazil svojo žalost zaradi požara, ki je izbruhnil 8. septembra v največjem begunskem taborišču v Evropi, 13 ljudi pa je ostalo brez zavetja.

Spomnil je na obisk taborišča na grškem otoku Lezbos leta 2016 z Bartolomejem I., ekumenskim carigrajskim patriarhom, in Ieronymosom II, nadškofom v Atenah in vsej Grčiji. V skupni izjavi so se zavezali, da bodo zagotovili, da bodo migranti, begunci in prosilci za azil deležni "humane dobrodošlice v Evropi".

"Izražam solidarnost in bližino vsem žrtvam teh dramatičnih dogodkov," je dejal.

Papež je nato ugotovil, da so v zadnjih mesecih v času pandemije koronavirusa v več državah izbruhnili protesti.

Brez omembe nobenega naroda poimensko je dejal: »Čeprav pozivam protestnike, naj mirno predstavijo svoje zahteve, ne da bi se prepustili skušnjavi agresije in nasilja, pozivam vse, ki imajo javne in vladne odgovornosti, naj poslušajo njihov glas. sodržavljanom in izpolniti njihove pravične težnje z zagotavljanjem popolnega spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin ".

"Na koncu vabim cerkvene skupnosti, ki živijo v teh okoliščinah, pod vodstvom svojih pastirjev, naj si prizadevajo za dialog, vedno za dialog in za spravo."

Nato se je spomnil, da bo to nedeljo vsakoletna svetovna zbirka za Sveto deželo. Obiranje se v cerkvah običajno nadaljuje med bogoslužjem na veliki petek, vendar je bilo letos zaradi izbruha COVID-19 odloženo.

Rekel je: "V sedanjem kontekstu je ta zbirka še bolj znak upanja in solidarnosti s kristjani, ki živijo v deželi, kjer je Bog postal meso, umrl in vstal za nas."

Papež je pozdravil skupine romarjev na spodnjem trgu in identificiral skupino kolesarjev, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo in so potovali po starodavni ulici Via Francigena iz Pavije v Rim.

Na koncu se je zahvalil italijanskim družinam, ki so ves avgust romarjem nudile gostoljubje.

"Veliko jih je," je dejal. »Vsem želim lepo nedeljo. Prosim, ne pozabite moliti zame. "