Papež Frančišek moli za "pričo dobrodelnosti", katoliškega duhovnika, ubitega v Italiji

Papež Frančišek je v sredo vodil trenutek tihe molitve za p. Roberto Malgesini, 51-letni duhovnik, ki je bil 15. septembra v Comu v Italiji zaboden do smrti.

"Pridružim se bolečinam in molitvam njegovih družinskih članov in skupnosti Como in, kot je rekel njegov škof, hvalim Boga za pričevanje, torej za mučeništvo, tega pričevanja o dobrodelnosti do najrevnejših", je dejal papež Frančišek na splošni avdienci 16. septembra.

Malgesini je bil znan po svoji skrbi za brezdomce in migrante v škofiji severne Italije. V torek ga je v bližini župnije, cerkve San Rocco, ubil eden od migrantov, ki mu je pomagal.

V govoru z romarji na vatikanskem dvorišču San Damaso je papež spomnil, da je Malgesinija ubila "oseba v stiski, ki ji je sam pomagal, oseba z duševno boleznijo".

Ustavivši se za trenutek tihe molitve, je navzoče prosil, naj molijo za p. Roberto in za "vse duhovnike, redovnice, laike, ki delajo z ljudmi v stiski in jih družba zavrača".

V svoji katehezi za splošno občinstvo je papež Frančišek izjavil, da sta izkoriščanje Božjega stvarstva v naravi in ​​izkoriščanje ljudi potekala z roko v roki.

"Ne smemo pozabiti na eno stvar: tisti, ki ne morejo premišljevati narave in stvarstva, ne morejo razmišljati o ljudeh v njihovem bogastvu," je dejal. "Kdor živi za izkoriščanje narave, na koncu izkorišča ljudi in jih obravnava kot sužnje".

Papež Frančišek je med tretjo splošno avdienco posredoval, da je vključil prisotnost romarjev od začetka pandemije koronavirusa.

Svojo katehezo je nadaljeval na temo zdravljenja sveta po pandemiji koronavirusa in razmišljal o 2. Mojzesovi 15:XNUMX: "Gospod Bog je nato vzel človeka in ga postavil na rajskem vrtu, da ga goji in skrbi zanj."

Francesco je poudaril razliko med obdelavo zemlje za njeno življenje in razvoj ter izkoriščanjem.

"Izkoriščanje stvarstva: greh je," je dejal.

Po mnenju papeža je eden od načinov, kako gojiti pravi odnos in pristop do narave, "obnoviti kontemplativno dimenzijo".

"Ko razmišljamo, v drugih in v naravi odkrijemo nekaj, kar je veliko večje od njihove uporabnosti," je pojasnil. "Odkrivamo notranjo vrednost stvari, ki jim jih je podaril Bog."

"To je univerzalni zakon: če ne znate premišljevati narave, boste zelo težko vedeli, kako razmišljati o ljudeh, o lepoti ljudi, o svojem bratu in sestri," je dejal.

Opozoril je, da so mnogi duhovni učitelji učili, kako lahko premišljevanje o nebesih, zemlji, morju in bitjih "pripelje nazaj k Stvarniku in občevanju z stvarstvom".

Papež Frančišek se je skliceval tudi na svetega Ignacija Lojolskega, ki na koncu svojih duhovnih vaj ljudi vabi, naj "razmišljajo, da bi dosegli ljubezen".

To je, je pojasnil papež, "upoštevajoč, kako Bog gleda na svoja bitja in se veseli z njimi; odkrijte prisotnost Boga v njegovih bitjih in jih s svobodo in milino ljubite in skrbite zanje ".

Kontemplacija in skrb sta dve stališči, ki pomagata "popraviti in uravnotežiti naš odnos kot človeška bitja z ustvarjanjem," je dodal.

Ta odnos je opisal kot "bratski" v prenesenem pomenu.

Ta odnos z ustvarjanjem nam pomaga, da postanemo "varuhi skupnega doma, varuhi življenja in varuhi upanja," je dejal. "Branili bomo dediščino, ki nam jo je zaupal Bog, da jo bodo lahko uživale prihodnje generacije."