Papež Frančišek: "Bog ni gospodar v nebesih"

»Jezus na začetku svojega poslanstva (...) oznanja natančno izbiro: prišel je za osvoboditev ubogih in zatiranih. Tako nam prav skozi Sveto pismo razodeva božje obličje kot Tistega, ki skrbi za našo revščino in skrbi za našo usodo,« je dejal. Papa Francesco med mašo za tretjo nedeljo Božja beseda.

"On ni mojster, ki sedi v nebesih, ta grda božja podoba, ne, ni tako, ampak Oče, ki gre po naših stopinjah - je poudaril -. On ni hladen odmaknjen in brezbrižen opazovalec, matematični bog, ne, ampak Bog z nami, ki je strasten za naše življenje in je vpleten do te mere, da joka naše solze."

"Ni nevtralen in brezbrižen Bog - je nadaljeval -, ampak ljubeči Duh človeka, ki nas brani, nam svetuje, se postavi v našo korist, se vplete in kompromitira z našo bolečino."

Po papeževih besedah ​​je »Bog blizu in želi skrbeti zame, za vas, za vse (...). Sosednji Bog. S to bližino, ki je sočutna in nežna, te hoče dvigniti iz bremen, ki te stiskajo, hoče ogreti mraz tvojih zim, želi razsvetliti tvoje temne dni, želi podpreti tvoje negotove korake.

"In to počne s svojo Besedo, - je pojasnil -, s katero vam govori, da bi ponovno obudil upanje v pepelu vaših strahov, da bi znova odkril veselje v labirintih svoje žalosti, da bi grenkobo vaše samote napolnil z upanjem. . ".

“Bratje, sestre – je nadaljeval papež –, vprašajmo se: ali nosimo to osvobajajočo podobo Boga v srcu ali ga mislimo kot strogega sodnika, togega carinika našega življenja? Je naša vera, ki poraja upanje in veselje, ali jo še vedno obtežuje strah, strahovita vera? Katero Božje obličje oznanjamo v Cerkvi? Odrešenik, ki osvobaja in zdravi, ali Strahoviti, ki se stiska pod krivdo?"

Za papeža Beseda »s tem, ko nam pripoveduje zgodbo o Božji ljubezni do nas, osvobaja strahov in predsodkov o njem, ki ugasnejo veselje vere«, »razbija lažne malike, razkriva naše projekcije, uničuje preveč človeško«. predstavlja Boga in nas vrača k njegovemu resničnemu obrazu, k njegovemu usmiljenju.

"Božja beseda neguje in obnavlja vero - dodal je -: postavimo jo nazaj v središče molitve in duhovnega življenja!". In »Prav ko odkrijemo, da je Bog sočutna ljubezen, premagamo skušnjavo, da bi se zaprli v sakralno religioznost, ki je reducirana na zunanje čaščenje, ki se ne dotika in ne spreminja življenja. To je malikovanje, skrito, prefinjeno, vendar je malikovanje."