Parolin v preiskavi: poznal je naložbe Vatikana

Pismo kardinala Pietra Parolina, ki je pricurljalo v italijansko tiskovno agencijo, kaže, da je bil državni sekretariat seznanjen in v najvišji meri odobren sramotnega nakupa luksuzne nepremičnine v Londonu, ki je zdaj v središču " Vatikanska raziskava.

Italijanski dnevnik Domani je 10. januarja objavil "zaupno in nujno" pismo, ki ga je kardinal Parolin, vatikanski državni sekretar, naslovil na Jean-Baptiste de Franssu, predsednika Inštituta za verska dela (IOR), znanega tudi kot "vatikanska banka". ". "

V pismu je kardinal Parolin IOR zaprosil, naj državnemu sekretariatu Vatikana posodi 150 milijonov evrov (približno 182,3 milijona dolarjev). Državni sekretariat je denar potreboval za poplačilo posojila Cheney Capital štiri mesece prej. Državni sekretariat je najel posojilo za nakup deležev v Londonu.

Kardinal Parolin je naložbo označil za "veljavno", dejal je, da je treba naložbo zaščititi, in zaprosil IOR za posojilo. Zapisal je še, da je bilo posojilo potrebno, ker je takratna finančna situacija državnemu sekretariatu predlagala, naj svoje rezerve ne uporablja za "varovanje pred naložbami", temveč za "pridobivanje dodatne likvidnosti".

Državni sekretar je še navedel, da bo posojilo "dve leti zapadlo" in da bo IOR za posojilo plačan "v skladu z mednarodnim trgom".

Po besedah ​​Domanija se je IOR nemudoma odločil, da bo zahtevi ugodil in o tem obvestil nadzorni in finančni obveščevalni organ. ASIF ima nadzorno pristojnost nad IOR, ne pa tudi državnega sekretariata.

Aprila je ASIF operacijo opredelil kot "izvedljivo", saj je imel IOR dovolj sredstev za izvedbo. ASIF je hkrati zahteval ustrezno skrbnost za skladnost z veljavno zakonodajo o pranju denarja.

Maja je dr. Gianfranco Mammì, generalni direktor IOR, je monsinjorja Edgarja Penjo, namestnika državnega sekretariata, prosil, naj prošnjo prepiše v pismu, ki ga je podpisal. Po besedah ​​Mammìja ima nadomestni izvršilno oblast, zato pismo kardinala Parolina ni zadostovalo, da bi IOR izvedel zahtevano operacijo.

Monsignor Peña Parra je sprejel zahteve Mammì in 4. junija podpisal pismo, 19. junija pa še obrazložitev zahteve za posojilo.

Strokovnjaki IOR so 27. junija prižgali zeleno luč finančnemu poslovanju. 29. junija je IOR predstavnikom gospodarskega načrta posojila predstavil uradnike državnega sekretariata.

Toda 2. julija si je Mammì premislil in rekel vatikanskemu tožilcu, da nadškof Peña Parra ni jasen in ne bo razkril, kdo bo resnično upravičen do zahtevanega posojila.

Vatikanski vir je za CNA potrdil, da je pismo kardinala Parolina verodostojno in da je zgodba, ki jo je napisal časopis Domani, točna.

Po pritožbi Mammì na državno tožilstvo je vatikanska policija 1. oktobra 2019 preiskala in zasegla ASIF in državni sekretariat.

Dva dni kasneje je prišla novica, da je Vatikan suspendiral pet uradnikov: msgr. Maurizio Carlino, dr. Fabrizio Tirabassi, dr. Vincenzo Mauriello in gospa Caterina Sansone z državnega sekretariata; in g. Tommaso Di Ruzza, direktor ASIF.

Kasneje je Vatikan tudi suspendiral msgr. Alberto Perlasca, ki je od leta 2009 do 2019 vodil upravno pisarno državnega sekretariata.

Čeprav zoper nobenega od njih ni bila vložena nobena kazenska ovadba, vsi ti uradniki, razen Caterine Sansone, v Vatikanu ne delajo več. Di Ruzza ni bil obnovljen, saj sta se direktor ASIF Tirabassi in Mauriello dogovorila o predčasni upokojitvi, Carlino in Perlasca pa sta bila poslana v matične škofije.

Čeprav razkrito pismo kardinala Parolina za preiskavo nima nobenega pomena, pa daje pomemben kontekst.

Eden izmed teh je, da se je državni sekretariat zavedal finančnih in etičnih pomislekov v zvezi z naložbo v luksuzne nepremičnine v obdobju 2011–2012 na aveniji Sloane 60 v Londonu, ki jo je upravljala družba 60 SA.

Vatikanski državni sekretariat je svoj nakup za 160 milijonov dolarjev podpisal z luksemburškim skladom Athena, ki je v lasti in pod vodstvom italijanskega finančnika Raffaelea Mincioneja, ki je deloval kot posrednik.

Ko je bil sklad Athena likvidiran, naložba ni bila vrnjena Svetemu sedežu. Sveti sedež je tvegal, da bo izgubil ves denar, če stavbe ne bo kupil.

ASIF je posel preučil in nato predlagal prestrukturiranje naložbe brez posrednikov in tako rešil Sveti sedež.

Takrat je državni sekretariat IOR zaprosil za zadostna sredstva za zaprtje stare hipoteke in dovolitev nove za dokončanje nakupa.

Ker je IOR naložbo sprva ocenil kot "dobro", še vedno ostaja skrivnost, kaj je Mammì privedlo do premisleka in poročanja o finančnem poslovanju državnemu tožilcu; še posebej, ko naj bi septembra 2020 uprava za dediščino apostolskega sedeža (APSA) plačala posojilo pri Cheney Capital in najela novo posojilo za zaščito naložbe. To je bila ista operacija, ki jo predlaga pismo kardinala Parolina.

Zakaj torej IOR ni izvedel operacije, kot je bila prvotno načrtovana?

Ko se pojavijo podrobnosti o operaciji, se zdi, da je razlog boj za moč v ožjem krogu papeža Frančiška brez jasnega zmagovalca. Trenutno, eno leto in tri mesece po preiskavah in zasegih v državnem sekretariatu, vatikanske preiskave niso privedle do opustitev, pa tudi do odločitve, da ne bodo nadaljevali. Dokler preiskava ne bo pripeljala do jasnih zaključkov, bo scenarij še naprej zmeden, kam vodijo vatikanske finance.