Odpustite drugim, da jim bo odpuščeno

»Če ljudem odpustite njihove prestopke, vam bo odpustil vaš nebeški Oče. Če pa ljudem ne odpustite, vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov. " Matej 6: 14–15

Ta odlomek nam ponuja ideal, za katerega si moramo prizadevati. Predstavlja nam tudi posledice, če si ne prizadevamo za ta ideal. Odpusti in bodi odpuščeno. Oboje je treba zaželeti in iskati.

Ko je odpuščanje pravilno razumljeno, je veliko lažje zaželeti, dati in prejeti. Če odpuščanja ne razumemo pravilno, ga lahko razumemo kot zmedeno in težko breme in zato kot nekaj nezaželenega.

Morda je največji izziv dejanju odpuščanja drugemu občutek "pravičnosti", ki se ob odpuščanju zdi izgubljen. To še posebej velja, če se odpuščanje ponudi nekomu, ki ne prosi za odpuščanje. Nasprotno pa, ko nekdo prosi za odpuščanje in izrazi resnično obžalovanje, je veliko lažje odpustiti in opustiti občutek, da mora storilec storilca "plačati" za storjeno. Ko pa storilca ne boli, to pusti tisto, kar se morda zdi pomanjkanje pravičnosti, če se ponudi odpuščanje. To je težko premagati sam.

Pomembno je omeniti, da odpuščanje drugemu ne opravičuje njegovega greha. Odpuščanje ne pomeni, da se greh ni zgodil ali da je v redu, da se je. Odpuščanje drugemu naredi nasprotno. Odpuščanje dejansko kaže na greh, ga priznava in postavlja v osrednji cilj. To je pomembno razumeti. S prepoznavanjem greha, ki mu je treba odpustiti, in nato z odpuščanjem, se pravičnost izvrši nadnaravno. Pravičnost se izpolni z usmiljenjem. In ponujena usmiljenost ima še večji učinek na tistega, ki ponuja usmiljenje, kot tisti, ki ga ponuja.

Če se usmilimo za greh drugega, se rešimo posledic njihovega greha. Usmiljenje je način, kako Bog odstrani to bolečino iz našega življenja in nas osvobodi, da še bolj srečamo njegovo usmiljenje z odpuščanjem grehov, za katere si nikoli ne bi mogli zaslužiti svojega truda.

Pomembno je tudi opozoriti, da odpuščanje drugega ne pomeni nujno sprave. Do sprave med obema lahko pride le, ko storilec sprejme odpuščanje po ponižnem priznanju svojega greha. To ponižno in očiščevalno dejanje zadovoljuje pravičnost na povsem novi ravni in omogoča, da se ti grehi spremenijo v milost. In ko se preoblikujejo, lahko gredo celo tako daleč, da poglobijo ljubezenske vezi med njima.

Danes razmislite o osebi, ki ji morate najbolj odpustiti. Kdo je on in kaj so storili, da so vas žalili? Ne bojte se ponuditi usmiljenja odpuščanja in ne oklevajte. Usmiljenje, ki ga ponujate, bo prineslo Božjo pravičnost na način, ki ga z lastnimi močmi ne bi mogli nikoli doseči. To odpuščanje vas tudi osvobodi bremena tega greha in dovoli Bogu, da vam odpusti vaše grehe.

Gospod, jaz sem grešnik, ki potrebuje tvojo milost. Pomagaj mi imeti srce resnične bolečine za svoje grehe in se obrniti na Tebe po tej milosti. Ko iščem tvojo usmiljenost, pomagaj mi odpuščati tudi grehe, ki so jih drugi storili nad mano. Odpuščam. Pomagaj temu odpuščanju, da globoko vstopi v celo moje bitje kot izraz tvoje svete in božje usmiljenosti. Jezus, verjamem vte.