Tablete vere 13. februar "Ustvari v meni, Bog, čistega srca"

Kje lahko naša krhkost najde počitek in varnost, če ne v Gospodovih ranah? Tam ostajam z vse večjo samozavestjo, večja je vaša moč, da me rešite. Svet se muči, telo tehta s svojo velikostjo, hudič se natika pasje: a jaz ne padam, ker sem na trdni skali ... Kar pogrešam zaradi mene, jemljem z zaupanjem v usmiljeno Gospodovo črevesje, ker je njegovo telo je dovolj odtrgan, da se širi vsa njegova ljubezen.

S suličnim udarcem so mu prebodli roke in noge in stran (Jn 19,34). Skozi te široke odprte luknje lahko okusim skalni med (Ps 81,17) in olje, ki se spušča iz najtrdnejšega kamna, to je, da vidim in okusim, kako dober je Gospod (Ps 34,9). Mislil je na mirovne projekte in tega nisem vedel (prim. Jer 29,11) ... Toda žebelj, ki ga prodira, je zame postal ključ, ki odpira skrivnost njegovih načrtov. Kako ne vidimo skozi te odprtine? Nohti in rane jokajo, da v Kristusovi osebi svet resnično uskladita svet s seboj (2Co 5,19). Železo je prebodlo njegovo bitje in se ga dotaknilo njegovega srca, da bo vedel, kako mi je žaliti mojo ranljivo naravo. Skrivnost njegovega srca je gola v ranah njegovega telesa: skrivnost neskončne dobrote je zdaj odkrita, ta usmiljena dobrota našega Boga, za katero nas bo od zgoraj navzdol obiskalo vzhajajoče sonce «(Lk 1,78 ). Kako se to srce ne bi moglo manifestirati skozi te rane? Kako bolj jasno pokazati, da ste s svojimi ranami, Gospod, sladki in sočutni ter polni usmiljenja? Kajti ni večjega sočutja, kot dati svoje življenje tistim, ki jim je namenjeno umreti (prim. Jn 15,13).