Molitev, ki jo je treba nagovoriti v žalosti, trpljenju in bolečini

O Devica, že je pozno,
vse zaspi na zemlji,
čas je za počitek: ne zapuščaj me !.

Daj roko na moje oči,
kot dobra mati.
Nežno jih zaprite k stvarem tukaj.

Moja duša je utrujena od skrbi in žalosti.
Trud, ki me čaka, je tukaj, blizu mene.
Daj roko na moje čelo,
nehaj razmišljati

Sladka mi bo počitek,
če vas blagoslovi.
Ker jutri tvoj ubogi sin
ste se prebudili močnejši
in veselo nadaljuj
teža novega dne.

Daj roko na moje srce.
Sam vedno gleda
in se smejte njegovemu Bogu
večna ljubezen.
Amen.

Marija, mati Odrešenika in naša mati,
vaša brezmadežna svetost
ni vas odnesel od meča bolečine.
Toda ob vznožju Križa ste ostali trdno v veri:
verjeli ste v ljubezen do Očeta, ko ste videli razpetega sina.

O Devica žalosti, predstavljam ti samozavestno svojo bolečino.
Ponižno vas prosim za tolažbo.
Z vami se pridružim svojemu Jezusovemu križu
ker ti postaneš instrument odrešitve moje duše
in za vse človeštvo.

Mati ljubezni, ki premaga bolečino
moli zame.

Amen.