Danes molimo k svetemu Avguštinu in ga prosimo za milost

O veliki Avguštin, naš oče in učitelj, poznavalec svetlih božjih poti in tudi mučnih poti ljudi, občudujemo čudeže, ki jih je božja Milost delala v vas, zaradi česar ste strastno pričevanje resnice in dobrega v službi bratov.

Na začetku novega tisočletja, ki ga zaznamuje Kristusov križ, nas naučite brati zgodovino v luči božje providnosti, ki vodi dogodke do dokončnega srečanja z Očetom. Usmerite nas k ciljem miru, ki v srcu negujejo lastnega hrepenenja po tistih vrednotah, na katerih je mogoče graditi, z močjo, ki izhaja iz Boga, "mesta" v človeškem merilu.

Globok nauk, ki ste ga z ljubečim in potrpežljivim študijem črpali iz vedno živih virov Svetega pisma, osvetljuje tiste, ki jih danes mika odtujitev miraž. Pridobite pogum zanje, da se podajo na pot do tistega "notranjega človeka", v katerem čaka tisti, ki edini lahko da mir za naše nemirno srce.

Zdi se, da je veliko naših sodobnikov izgubilo upanje, da bi lahko med številnimi nasprotnimi ideologijami prišlo do resnice, katere njihova intimnost pa ohranja močno nostalgijo. Uči jih, da nikoli ne obupajo nad raziskavami, z gotovostjo, da bo njihov trud na koncu nagrajen z izpolnjenim srečanjem s tisto vrhovno resnico, ki je vir vse ustvarjene resnice.

Končno, sveti Avguštin, pošljite nam tudi iskrico tiste goreče ljubezni do Cerkve, katoliške matere svetnikov, ki je podpirala in oživljala prizadevanja vašega dolgega službovanja. Dovolite, da s sprehodom pod vodstvom legitimnih pastirjev dosežemo slavo nebeške domovine, kjer se bomo z vsemi Blagoslovljeni lahko združili z novim kantilom neskončne aleluje. Amen

Janeza Pavla II

Molitev, ki jo je napisal Sant'Agostino
Velik si, Gospod, in vreden pohvale; velika je tvoja vrlina in tvoja nepremagljiva modrost. In človek vas želi pohvaliti, delček vašega stvarstva, ki nosi svojo smrtno usodo, ki nosi okoli sebe dokaz svojega greha in dokaz, da se upirate ponosnemu. Kljub temu pa vas hoče človek pohvaliti. Vi ga spodbudite, da se veseli vaše pohvale, saj ste nas naredili zase in naše srce nima počitka, dokler ne počiva v vas. Dovolite mi, Gospod, da bom vedel in razumel, če se morate najprej pozvati ali hvaliti, najprej vedeti ali priklicati. Toda kako bi vas lahko nekdo, ki ne pozna, poklical na vas? Zaradi nevednosti se je lahko za to skliceval. Torej bi morali biti raje vabljeni, da veste? Toda kako ga bodo poklicali, v koga niso verjeli? In kako vprašati, če nihče najprej ne objavi? Tisti, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda, ker ga bodo našli, in če ga bodo našli, ga bodo hvalili. Naj vas poiščem, Gospod, da vas prikličem in se skličem s tem, da vam verjamem, ker je vaša napoved prišla do nas. Gospod, moja vera te kliče, kar si dal in me navdihnil s tvojim Sinom, ki je postal človek, z delom tvojega oznanilca.