Ko te Bog pošlje v nepričakovano smer

Kaj se zgodi v življenju, ni vedno urejeno ali predvidljivo. Tu je nekaj idej za iskanje miru med zmedo.

Nepričakovani preobrati
Hodil sem po pločniku, ki poteka danes ob zahodni strani Centralnega parka in se čudil njegovi geometriji: šesterokotni kamni pod mojimi nogami so bili omejeni s parketom podobnimi opekami, zraven pa je tekla čedna kamnita stena. Tik za obzidjem je ležal sam park, kjer so se na modrem nebu prepletale nežne veje golih dreves in iz tisenih lovk se je pojavil nenavaden hrup hišnih vrabcev.

Kontrast med ravnim, urejenim pločnikom, ki ga je ustvaril človek, in zapleteno, vrtinčasto razkošje narave tik za njeno mejo me je pripeljalo do razmišljanja o razlikah med Božjim stvarstvom in človeškim stvarstvom.

Svet vsebuje nešteto primerov krogov, ki jih je naredil Bog: luna, popki, grozdje, kapljice vode in središče cvetja. Tudi trikotniki so lahko opazni. Obstajajo mačji mačji nos in ušesa, iglavci, gorski vrhovi, listi agave in rečna delta.

Kaj pa tista najpogostejša oblika v umetnem svetu, pravokotnik? V možganih sem iskal naravne dvojnike in čeprav sem mislil in mislil, da imam samo dva: zobe in kristale soli. To me je presenetilo. Ali imamo raje pravokotnike preprosto zato, ker jih je lažje načrtovati in graditi z bloki in ravnimi črtami? Ali pa je to povezano s tem, kako ljudje ponavadi domnevajo, da mora biti življenje linearno? Ne vem.

Obstaja rek, da Bog piše neposredno z ukrivljenimi črtami. Ko pozimi gledam na lepoto drevesa z njegovimi vejami, vejicami in vejicami, ki segajo do neba na na videz zmeden, a očitno načrtovan vzorec, lahko dojamem, kaj to pomeni.

Božji načrt ni vedno urejen in predvidljiv na način, kot si ga želim. V mojem življenju se dogajajo preobrati, ki jih ne morem predvideti ali predvideti. To ne pomeni, da je razvejanje v nepričakovanih smereh napačno ali napačno. Vse to pomeni, da moram v vsakem novem kraju, ki sem, še naprej rasti, segati, živeti za Gospoda in z njim.