Danes pomislite, da vam bo Bog odgovoril, ko bo najboljše za vas

Jezus je v soboto poučeval v sinagogi. In bila je ženska, ki jo je osemnajst let ohromil duh; bila je upognjena, popolnoma ni mogla stati pokonci. Ko jo je Jezus zagledal, jo je poklical in rekel: "Ženska, rešena si svoje slabosti." Položil je roke nanjo in takoj je vstala in slavila Boga (Luka 13: 10-13)

Vsak Jezusov čudež je zagotovo ljubezen do ozdravljene osebe. V tej zgodbi je ta ženska trpela osemnajst let in Jezus je pokazal sočutje, tako da jo je ozdravil. In čeprav je to očitno ljubezen do nje neposredno, je zgodba toliko več kot pouk za nas.

Sporočilo, ki ga lahko izvlečemo iz te zgodbe, izhaja iz dejstva, da Jezus ozdravlja samoiniciativno. Čeprav se na željo in molitev ozdravljenega zgodi nekaj čudežev, se ta čudež zgodi preprosto po Jezusovi dobroti in njegovem sočutju. Ta ženska očitno ni iskala ozdravitve, toda ko jo je Jezus videl, se je njegovo srce obrnilo vanjo in jo ozdravilo.

Torej je z nami, Jezus ve, kaj potrebujemo, preden ga vprašamo. Naša dolžnost je, da mu vedno ostanemo zvesti in da vemo, da nam bo v svoji zvestobi dal tisto, kar potrebujemo, še preden to prosimo.

Drugo sporočilo prihaja iz dejstva, da je ta ženska, ko je ozdravela, "vstala". To je simbolična podoba tega, kar nam naredi milost. Ko Bog vstopi v naše življenje, lahko tako rekoč stojimo. Hodimo lahko z novo samozavestjo in dostojanstvom. Odkrivamo, kdo smo, in svobodno živimo v njegovi milosti.

Danes razmislite o teh dveh dejstvih. Bog pozna vse vaše potrebe in se bo nanje odzval takrat, ko bo to najbolje za vas. Ko vam bo podelil svojo milost, vam bo to omogočilo, da boste živeli v popolnem zaupanju kot njegov sin ali hči.

Gospod, izročim se ti in zaupam v tvoje preobilno usmiljenje. Zaupam, da mi boste dovolili, da hodim po vaših poteh vsak dan svojega življenja s popolnim zaupanjem. Jezus, verjamem vte.