Danes razmislite o svojem pristopu k Božji dobroti

In eden izmed njih se je, ko je spoznal, da je ozdravel, vrnil in na glas slavil Boga; in padel pred Jezusove noge in se mu zahvalil. Bil je Samarijan. Luka 17: 15-16

Ta gobavec je eden od desetih, ki jih je Jezus pozdravil med potovanjem po Samariji in Galileji. Bil je tujec, ne Jud in se je edini vrnil k Jezusu, da bi se mu zahvalil za njegovo ozdravitev.

Opazite, da je ta Samarijan naredil dve stvari, ko je bil ozdravljen. Najprej se je "vrnil in na glas slavil Boga". To je smiseln opis tega, kar se je zgodilo. Ni se le vrnil, da bi se vam zahvalil, ampak je bila njegova hvaležnost izražena zelo strastno. Poskusite si predstavljati, kako ta gobavec kriči in hvali Boga za iskreno in globoko hvaležnost.

Drugič, ta človek je "padel Jezusu pred noge in se mu zahvalil." Še enkrat, to ni majhno dejanje tega Samarijanca. Dejanje padca pred Jezusove noge je še en znak njegove močne hvaležnosti. To zdravljenje ni bilo le navdušeno, ampak tudi globoko ponižano. To je razvidno iz ponižnega padanja pod Jezusove noge in kaže, da je ta gobavec ponižno priznal svojo nedostojnost pred Bogom zaradi tega dejanja ozdravljenja. To je lepa gesta, ki priznava, da hvaležnost ni dovolj. Namesto tega je potrebna globoka hvaležnost. Globoka in ponižna hvaležnost mora biti vedno naš odgovor na Božjo dobroto.

Danes razmislite o svojem pristopu k Božji dobroti. Od desetih ozdravljenih je le ta gobavec pokazal pravi odnos. Drugi so bili morda hvaležni, vendar ne v takšni meri, kot bi morali biti. In ti? Kako globoka je tvoja hvaležnost Bogu? Ali se popolnoma zavedate vsega, kar Bog vsak dan stori za vas? Če ne, poskusite posnemati tega gobavca in odkrili boste isto veselje, ki ga je odkril tudi on.

Gospod, prosim te, da te vsak dan nagovorim z globoko in popolno hvaležnostjo. Naj vidim vse, kar vsak dan počnete zame, in vam lahko odgovorim z iskreno zahvalo. Jezus, verjamem vte.