Danes razmislimo o hudi skušnjavi, s katero smo vsi soočeni, da smo brezbrižni do Kristusa

Ko se je Jezus približal Jeruzalemu, je zagledal mesto in zajokal nad njim, rekoč: "Če bi danes le vi vedeli, kaj počne za mir, zdaj pa je skrito vašim očem." Luka 19: 41-42

Težko je natančno vedeti, kaj je Jezus vedel o prihodnosti Jeruzalemskega ljudstva. Toda iz tega odlomka vemo, da ga je njegovo znanje jokalo od bolečine. Tu je nekaj točk, o katerih je treba razmisliti.

Najprej je pomembno videti podobo Jezusa, ki joče. Če rečemo, da je Jezus jokal, to pomeni, da to ni bila le majhna žalost ali razočaranje. Namesto tega pomeni zelo globoko bolečino, ki ga je pripeljala do resničnih solz. Začnite torej s to sliko in jo pustite prodreti.

Drugič, Jezus je jokal nad Jeruzalemom, ker je, ko se je približal in dobil dober pogled na mesto, takoj ugotovil, da bo toliko ljudi zavrnilo njega in njegov obisk. Prišel jim je prinesti dar večne odrešitve. Na žalost so nekateri ignorirali Jezusa zaradi brezbrižnosti, drugi pa so ga besnili in iskali njegovo smrt.

Tretjič, Jezus ni samo jokal nad Jeruzalemom. Jokal je tudi nad vsemi ljudmi, še posebej nad tistimi iz njegove prihodnje družine vere. Jokal je predvsem zaradi pomanjkanja vere, za katero je videl, da bi jo imeli mnogi. Jezus se je tega dejstva globoko zavedal in ga je globoko žalostilo.

Danes razmislimo o hudi skušnjavi, s katero se vsi soočamo, da smo brezbrižni do Kristusa. Zlahka imamo malo vere in se obrnemo k Bogu, ko nam to koristi. Zelo enostavno pa je tudi ostati ravnodušen do Kristusa, kadar se zdi, da gre v življenju dobro. Z lahkoto se ujamemo v past, ko mislimo, da se mu ni treba vsak dan predati čim bolj popolno. Danes izkoreninite vse brezbrižnosti do Kristusa in mu recite, da mu želite služiti z vsem srcem in njegovo sveto voljo.

Gospod, prosim, odstrani vse brezbrižnosti iz mojega srca. Ko jokate za mojim grehom, naj me te solze operejo in očistijo, da se lahko popolnoma zavezam Tebi kot svojemu Božanskemu Gospodu in Kralju. Jezus, verjamem v Tebe.