Zahvalni dan Trojici "Sem okusil in videl"

O večno božanstvo, o večna trojica, ki si zaradi združitve z božansko naravo naredila toliko vredna kri tvojega Edinorojenega Sina! Ti, večna Trojica, si kot globoko morje, v katerem bolj ko iščem, več najdem; in bolj ko najdem, bolj žejen te išče. Nenasitni ste; in duša, nasičena v tvojem breznu, ni nasita, ker ostaja lačna po tebi, hrepeni po tebi vedno bolj, o večna Trojica, želi te videti s svetlobo tvoje luči.
S svetlobo intelekta sem v vaši luči okusil in videl vaše brezno ali večno Trojico in lepoto vašega bitja. Iz tega razloga, ko sem videl mene v sebi, sem videl, da sem vaša podoba za tisto inteligenco, ki mi je dana o vaši moči, o Večni Oče, in o vaši modrosti, ki ustreza vašemu Edinorojenemu sinu. Potem mi je Sveti Duh, ki izhaja iz vas in vašega sina, dal voljo, s katero vas lahko ljubim.
Res si ti, večna Trojica, stvarnik in jaz bitje; in vedel sem - ker ste mi dali pamet, ko ste me poustvarili s krvjo svojega Sina -, da ste zaljubljeni v lepoto svojega bitja.
O brezno, o večna Trojica, o božanstvo, o globoko morje! In kaj več bi mi lahko dali od sebe? Ste ogenj, ki vedno gori in se ne požre. Vi ste tisti, ki s svojo toplino požrete vsako ljubezen do duše. Ti si ogenj, ki ti odvzame vso hlad in razsvetljuješ misli s svojo svetlobo, s tisto lučjo, s katero si mi dal vedeti svojo resnico.
Če se gledam v tej luči, vas poznam kot najvišje dobro, dobro predvsem dobro, srečno dobro, nerazumljivo dobro, neprecenljivo dobro. Lepota predvsem lepota. Modrost predvsem modrost. Pravzaprav ste ista modrost. Vi hrana angelov, ki ste se z ognjem ljubezni dali ljudem.
Obleka, ki pokriva vso mojo goloto. Vi hrana, ki s svojo sladkostjo nahrani lačne. Sladka si brez vsake grenkobe. O večna Trojica!