Katoliški duhovnik v Nigeriji najden mrtev po ugrabitvi

Telo katoliškega duhovnika so odkrili v soboto v Nigeriji, dan po tem, ko so ga ugrabili orožniki.

Agenzia Fides, informacijska služba papeških misijonskih društev, je 18. januarja poročala, da je p. John Gbakaan "naj bi bil usmrčen z mačeto tako brutalno, da je bila identifikacija skoraj nemogoča."

Duhova iz škofije Minna v osrednjem pasu Nigerije so 15. januarja zvečer napadli neznani moški. Z mlajšim bratom je potoval po cesti Lambata-Lapai v zvezni državi Niger po obisku matere v Makurdiju v zvezni državi Benue.

Po navedbah Fidesa so ugrabitelji najprej izpustili 30 milijonov naira (približno 70.000 USD) za izpustitev obeh bratov, nato pa so to številko zmanjšali na pet milijonov naira (približno 12.000 USD).

Lokalni mediji poročajo, da so duhovnikovo telo 16. januarja našli privezanega na drevo. Odvzeli so tudi njegovo vozilo, toyoto Venza. Njegov brat je še vedno pogrešan.

Po umoru Gbakaana so krščanski voditelji nigerijsko zvezno vlado pozvali, naj ustavi napade na duhovščino.

Lokalni mediji so citirali častitega Johna Josepha Hayaba, podpredsednika krščanske zveze Nigerije na severu Nigerije, rekoč: »Preprosto prosimo zvezno vlado in vse varnostne agencije, naj storijo vse, kar je potrebno, da to zlo a Stop. "

"Od vlade zahtevamo le zaščito pred hudobnimi ljudmi, ki uničujejo naša življenja in lastnino."

Incident je zadnja v vrsti ugrabitev duhovnikov v najbolj naseljeni afriški državi.

27. decembra je bil skupaj s svojim voznikom ugrabljen škof Moses Chikwe, pomočnik nadškofije Owerri. Po petih dneh ujetništva je bil izpuščen.

15. decembra je p. Valentine Oluchukwu Ezeagu, član Sinovi Marije Matere usmiljenja, je bil ugrabljen v zvezni državi Imo na poti na očetov pogreb v sosednjo državo Anambra. Naslednji dan so ga izpustili.

Novembra je p. Matthew Dajo, duhovnik nadškofije Abuja, je bil ugrabljen in izpuščen po 10 dneh zapora.

Hayab je dejal, da val ugrabitev odvrača mlade od opravljanja duhovniških poklicev.

"Danes na severu Nigerije veliko ljudi živi v strahu in veliko mladih se boji postati pastirji, ker je življenje pastirjev v veliki nevarnosti," je dejal.

"Ko razbojniki ali ugrabitelji ugotovijo, da so njihove žrtve duhovniki ali pastirji, se zdi, da silovit duh prevzame njihovo srce in zahteva več odkupnine, v nekaterih primerih pa gre celo do tega, da žrtev ubijejo."

ACI Africa, afriški novinarski partner CNA, je poročal, da je 10. januarja nadškof Ibutius Kaigama iz Abuje dejal, da bodo ugrabitve državi imele "slabo ime" na mednarodni ravni.

"Ta sramotno in gnusno dejanje, ki ga nigerijske oblasti ne bodo nadzorovale, bo še naprej povzročalo slab sloves in prestrašilo obiskovalce in vlagatelje države," je dejal.

Ko je prejšnji teden objavila letno poročilo svetovnega seznama za nadzor, je obrambna skupina Open Doors dejala, da se je varnost v Nigeriji poslabšala do te mere, da se je država uvrstila med 10 najslabših držav za preganjanje kristjanov.

Ameriško zunanje ministrstvo je decembra Nigerijo uvrstilo med najslabše države za versko svobodo in zahodnoafriško državo označilo za "državo, ki posebej skrbi".

To je uradna oznaka, rezervirana za države, v katerih so najhujše kršitve verske svobode, druge države pa so Kitajska, Severna Koreja in Saudova Arabija.

Korak je pohvalilo vodstvo vitezov Kolumba.

Vrhovni vitez Carl Anderson je dejal, da "so kristjani v Nigeriji močno trpeli zaradi Boko Harama in drugih skupin".

Predlagal je, da poboji in ugrabitve kristjanov v Nigeriji "mejijo na genocid".

Rekel je: »Nigerijski kristjani, tako katoliški kot protestantski, si zdaj zaslužijo pozornost, priznanje in olajšanje. Kristjani v Nigeriji bi morali imeti možnost živeti v miru in verovati brez strahu