San Cipriano, svetnik dne 11. septembra

(d. 258)

Zgodba o San Ciprianu
Ciprijan je pomemben za razvoj krščanske misli in prakse v tretjem stoletju, zlasti v severni Afriki.

Visoko izobražen, znan govornik, je že v odrasli dobi postal kristjan. Svoje imetje je razdelil revnim in presenetil svoje sodržavljane, tako da se je pred krstom zaobljubil čistosti. V dveh letih je bil posvečen v duhovnika in je bil proti svoji volji izbran za škofa v Kartagini.

Ciprijan se je pritožil, da je mir, ki ga je uživala Cerkev, oslabel duh mnogih kristjanov in odprl vrata spreobrnjencem, ki niso imeli pravega duha vere. Ko se je začelo preganjanje v Decianu, so mnogi kristjani zlahka zapustili Cerkev. Njihova ponovna integracija je povzročila velike polemike v tretjem stoletju in pomagala Cerkvi, da je napredovala pri razumevanju zakramenta pokore.

Novato, duhovnik, ki je nasprotoval izvolitvi Ciprijana, je prevzel funkcijo v odsotnosti Ciprijana (pobegnil je v skrivališče, iz katerega je usmerjal Cerkev, s kritiko) in je sprejel vse odpadnike, ne da bi naložil kanonsko pokoro. Sčasoma je bil obsojen. Ciprijan je imel srednjo pot in trdil, da lahko tisti, ki so se dejansko žrtvovali idolom, prejemajo obhajilo le ob smrti, tisti, ki so kupili le potrdila, v katerih trdijo, da so se žrtvovali, pa so lahko sprejeti po krajšem ali daljšem obdobju pokore. Tudi to se je sprostilo med novim preganjanjem.

Med kugo v Kartagini je Ciprijan pozval kristjane, naj pomagajo vsem, tudi sovražnikom in preganjalcem.

Ciprijanov prijatelj papeža Kornelija je nasprotoval naslednjemu papežu Štefanu. On in drugi afriški škofi ne bi priznali veljavnosti krsta, ki so ga podelili heretiki in šizmatiki. To ni bila univerzalna vizija Cerkve, vendar se Ciprijana ni ustrašila niti Štefanova grožnja izobčenja.

Cesar ga je izgnal in nato odpoklical na sojenje. Ni hotel zapustiti mesta in vztrajal, da naj njegovo ljudstvo priča njegovo mučeništvo.

Ciprijan je bil mešanica dobrote in poguma, moči in trdnosti. Bil je vesel in resen, tako da ljudje niso vedeli, ali naj ga ljubijo ali bolj spoštujejo. Med krstnimi polemikami se je ogreval; njegova čustva so ga morala skrbeti, kajti takrat je napisal svojo razpravo o potrpežljivosti. Sveti Avguštin ugotavlja, da se je Ciprijan s svojim veličastnim mučeništvom odkupil svoje jeze. Njegov liturgični praznik je 16. septembra.

Odsev
Spori glede krsta in pokore v tretjem stoletju nas opozarjajo, da zgodnja Cerkev ni imela pripravljenih rešitev Svetega Duha. Takratni cerkveni voditelji in člani so morali boleče prenašati najboljši nabor sodb, da bi lahko sledili celotnemu Kristusovemu učenju, ne da bi jih pretiravanja prenašala na desno ali levo.