Sveta Veronika Giuliani, svetnica dne 10. julija

(27. december 1660 - 9. julij 1727)

Zgodba o Santa Veronici Giuliani
Veronikini želji, da bi bila podobna Kristusu križanemu, so odgovorili stigmatično.

Veronica se je rodila v Mercatelliju v Italiji. Govori se, da je, ko je umrla njegova mati Benedetta, poklical svoje pet hčere k svoji postelji in jim zaupal eno od petih Jezusovih ran, Veroniki pa je bila zaupana rana pod Kristusovim srcem.

Pri 17 letih se je Veronika pridružila revnim klarisam, ki so jih režirali kapucini. Njegov oče je želel, da se poroči, ona pa ga je prepričala, naj ji dovoli, da postane redovnica. V svojih zgodnjih letih v samostanu je delal v kuhinji, ambulanti, zakristiji in bil tudi delavec. Pri 34 letih je postala ljubiteljica novinca, položaj, ki ga je opravljala 22 let. Ko je bila stara 37 let, je Veronika prejela stigme. Življenje po tem nikoli ni bilo enako.

Oblasti v Rimu so želele preveriti pristnost Veronike in zato so izvedle preiskavo. Začasno je izgubila novomeško učiteljsko pisarno in se ni smela udeležiti maše, razen v nedeljo ali svete dni. Med vsem tem Veronika ni postala ogorčena in preiskava jo je sčasoma obnovila kot ljubico novinca.

Čeprav je proti njej protestirala, je bila pri 56 letih izvoljena za opatico, urad, ki je do smrti ostal 11 let. Veronika je bila zelo predana evharistiji in presvetemu srcu. Ponudila je svoje trpljenje za misijone, umrla je leta 1727 in bila kanonizirana leta 1839. Njena bogoslužja je 9. julija.

Odsev
Zakaj je Bog podelil stigmatiko Frančišku Asiškemu in Veroniki Giuliani? Samo Bog pozna najgloblje razloge, toda kot poudarja Celano, je zunanje znamenje križa potrditev zavezanosti teh svetnikov k križu v njihovem življenju. Stigme, ki so se pojavile v Veronikinem mesu, so se v njeno srce ukoreninile veliko let prej. To je bil primeren zaključek za njegovo ljubezen do Boga in dobrodelnost do sester