Svetnik dne 10. februarja: zgodba o Santa Scolastici

Dvojčki si pogosto delijo enake interese in ideje z enako intenzivnostjo. Zato ni presenetljivo, da sta Scholastica in njen brat dvojček Benedikt ustanovila verske skupnosti v razdalji nekaj kilometrov drug od drugega. Scholastica in Benedetto sta se leta 480 rodila bogatim staršem, vzgajala sta jih, dokler ni odšel iz osrednje Italije v Rim, kjer je nadaljeval študij. O zgodnjem življenju Scholastice je malo znanega. Ustanovila je versko skupnost za ženske v bližini Monte Cassina v Plombarioli, pet milj od mesta, kjer je njen brat vladal v samostanu. Dvojčka sta enkrat letno obiskala kmetijo, ker Scholastica ni smela vstopiti v samostan. Te čase so razpravljali o duhovnih zadevah.

Glede na dialoge sv. Gregorja Velikega sta brat in sestra preživela zadnji dan skupaj v molitvi in ​​pogovoru. Scholastica je začutila, da je njena smrt neizbežna, in prosila je Benedikta, naj ostane z njo do naslednjega dne. Zavrnil je njegovo prošnjo, ker ni hotel preživeti noči zunaj samostana in s tem kršil lastno pravilo. Scholastica je prosil Boga, naj pusti njenega brata, da je ostal in izbruhnila je močna nevihta, ki je Benediktu in njegovim menihom preprečila vrnitev v opatijo. Benedikt je zavpil: »Bog ti odpusti, sestra. Kaj si naredil?" Scholastica je odgovoril: »Prosil sem vas za uslugo in ste zavrnili. Prosil sem Boga in on mi je ugodil. »Brat in sestra sta se ločila naslednje jutro po dolgi razpravi. Tri dni kasneje je Benedikt molil v svojem samostanu in videl, kako se sestrina duša dviguje v nebesa v obliki belega goloba. Benedikt je nato menihom sporočil smrt svoje sestre in jo pozneje pokopal v grobnici, ki si jo je sam pripravil.

Odsev: Scholastica in Benedikt sta se popolnoma predala Bogu in dala najpomembnejšo vlogo poglabljanju prijateljstva z njim z molitvijo. Žrtvovali so nekatere priložnosti, ki bi jih imeli, če bi bili skupaj kot brat in sestra, da bi bolje izpolnili svojo poklicanost v redovno življenje. Ko so se približali Kristusu, pa so ugotovili, da so si še bolj blizu. S pridružitvijo verski skupnosti niso pozabili ali zapustili družine, temveč so našli več bratov in sester.