Svetnik dneva za 18. januar: zgodba o San Carlo da Sezze

(19. oktobra 1613–6. Januarja 1670)

Charles je mislil, da ga Bog kliče za misijonarja v Indiji, vendar ni nikoli prišel tja. Bog je imel za tega naslednika brata Juniperja iz 17. stoletja nekaj boljšega.

Charlesa, ki se je rodil v Sezzah, jugovzhodno od Rima, je življenje Salvatorja Horte in Paschala Baylona navdihnilo, da je postal frančiškan; to je storil leta 1635. Charles nam v svoji avtobiografiji pripoveduje: "Naš Gospod mi je v srce položil odločenost, da postanem laični brat z veliko željo, da bi bil reven in prosil za njegovo ljubezen."

Carlo je služil kot kuhar, vratar, sakristan, vrtnar in berač v različnih samostanih v Italiji. V nekem smislu je bila to "nesreča, ki čaka, da se zgodi". Enkrat je v kuhinji zakuril ogromen ogenj, ko je zagorelo olje, v katerem je cvrel čebulo.

Ena zgodba kaže, kako močno je Charles sprejel duha svetega Frančiška. Predstojnik je naročil Carlu, takrat nosaču, da hrani samo potujoče fratre, ki so se pojavili pred vrati. Charles je ubogal to smer; hkrati pa se je milostinja fratrom zmanjšala. Charles je nadrejenega prepričal, da sta dejstvi povezani. Ko so bratje nadaljevali z dajanjem blaga tistim, ki so vprašali pred vrati, se je povečala tudi miloščina.

Charles je pod vodstvom svojega spovednika napisal svojo avtobiografijo Veličine božjih usmiljenj. Napisal je tudi številne druge duhovne knjige. V preteklih letih je dobro izkoristil različne duhovne vodje; pomagali so mu ugotoviti, katere Karlove ideje ali ambicije prihajajo od Boga. Karla samega so iskali po duhovnem nasvetu. Umirajoči papež Clement IX je poklical Karla k svoji postelji po blagoslov.

Carlo je imel trden občutek za Božjo previdnost. Oče Severino Gori je dejal: "Z besedo in zgledom je vse opozoril, da je treba slediti le tistemu, kar je večno" (Leonard Perotti, San Carlo di Sezze: Avtobiografija, str. 215)

Umrl je v San Francesco a Ripa v Rimu in bil tam pokopan. Papež Janez XXIII ga je leta 1959 kanoniziral.

Odsev

Drama v življenju svetnikov je predvsem notranja. Karlovo življenje je bilo spektakularno le v sodelovanju z Božjo milostjo, očaral ga je Božje veličanstvo in velika usmiljenost do vseh nas.