Svetnica dne 20. februarja: Zgodba svetih Jacinte in Francisca Marta

Med 13. majem in 13. oktobrom 1917 so trije portugalski pastirski otroci iz Aljustrela prejeli prikazni Gospe v Cova da Iria, blizu Fatime, mesta 110 milj severno od Lizbone. Takrat je bila Evropa vpletena v izjemno krvavo vojno. Portugalska je bila sama v političnih pretresih, saj je leta 1910 strmoglavila svojo monarhijo; vlada je kmalu zatem razpustila verske organizacije. Ob prvem prikazovanju je Maria prosila otroke, naj se trinajstega vsakega meseca v ta kraj vračajo naslednjih šest mesecev. Prosil jih je tudi, naj se naučijo brati in pisati ter molijo rožni venec, "da bi dosegli mir za svet in konec vojne". Molili so morali za grešnike in za spreobrnitev Rusije, ki je pred kratkim strmoglavila carja Nikolaja II in bi kmalu padla pod komunizem. Za končno Marijino prikazanje 90.000. oktobra 13 se je zbralo do 1917 ljudi.

Manj kot dve leti kasneje je Francisco v svoji družinski hiši umrl zaradi gripe. Pokopan je bil na župnijskem pokopališču, nato pa ponovno pokopan v baziliki Fatime leta 1952. Jacinta je leta 1920 umrla zaradi gripe v Lizboni in ji ponudila trpljenje zaradi spreobrnjenja grešnikov, svetovnega miru in svetega očeta. Ponovno so jo pokopali v baziliki v Fatimi leta 1951. Njihova sestrična Lucija dos Santos je postala redovnica karmelićanka in je še živela, ko sta bila Jacinta in Francesco leta 2000 proglašena za blaženo; umrla je pet let pozneje. Papež Frančišek je med obiskom Fatime kanoniziral najmlajše otroke ob 100-letnici prvega prikazanja 13. maja 2017. Svetišče Matere božje Fatimske letno obišče 20 milijonov ljudi.

Odsev: Cerkev je vedno zelo previdna pri podpori domnevnih prikazni, vendar je videla koristi ljudi, ki spremenijo svoje življenje zaradi sporočila Fatimske Matere Božje. Molitev za grešnike, pobožnost Marijinemu brezmadežnemu srcu in molitev rožnega venca: vse to krepi dobro novico, ki jo je Jezus prišel oznanjevati.