Veliki teden: meditacija na veliki petek

križali so ga in mu razdelili oblačila ter jim dali žreb, kaj bo vsak vzel. Bilo je devet zjutraj, ko so ga križali. Napis z razlogom za njegovo obsodbo se je glasil: "Judovski kralj". Z njim so križali tudi dva roparja, enega na desni in enega na levi. Ko je bilo opoldne, je do treh popoldne po celi zemlji padala tema. Ob treh je Jezus na ves glas zavpil: »Eloì, Eloì, lemà sabactàni?« Kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«. Ko so to slišali, so nekateri od prisotnih rekli: "Tukaj pokličite Elija!". Eden je stekel, da je gobo namočil v kis, jo pritrdil na trs in mu dal pijačo, rekoč: "Počakaj, poglejmo, ali ga bo Elija prišel dol." Toda Jezus je glasno zajokal in potekel.

O Gospod, kaj naj ti rečem v tej sveti noči? Ali obstaja kakšna beseda, ki bi lahko prišla iz mojih ust, kakšna misel, kakšna fraza? Umrl si zame, vse si dal za moje grehe; ne samo, da ste postali moški zame, ampak tudi trpeli zame najbolj grozno smrt. Ali obstaja odgovor? Želim si, da bi našel ustrezen odgovor, toda pri premišljevanju vaše svete strasti in smrti lahko le ponižno priznam, da neizmernost vaše božanske ljubezni naredi kateri koli odgovor popolnoma neustrezen. Samo pusti me, da stojim pred teboj in te gledam.
Telo je zlomljeno, glava ranjena, roke in stopala raztrgani z nohti, prebodena stran. Vaše telo zdaj počiva v naročju vaše matere. Zdaj je vse narejeno. Konec je. Je narejeno. Izpolnjeno je. Gospod, darežljiv in usmiljen Gospod, obožujem te, hvalim te, hvala. Vse ste naredili nove s svojo strastjo in svojo smrtjo. Vaš križ je bil zasajen na tem svetu kot novo znamenje upanja. Daj mi, Gospod, vedno živeti pod tvojim križem in neprestano oznanjati upanje tvojega križa.