Evangelij z dne 10. decembra 2018

Knjiga Izaije 35,1-10.
Puščava in sušna zemlja naj se veselita, stepa se veseli in cveti.
Kako cveti narcis, da cveti; ja, peti z veseljem in veseljem. Dobiva slavo Libanona, sijaj Karmela in Saròna. Videli bodo Gospodovo slavo, veličastnost našega Boga.
Okrepite šibke roke, kolena naj bodo čvrsta.
Povejte izgubljenemu srcu: "Pogum! Ne bojte se; tu je tvoj Bog, maščevanje prihaja, božja nagrada. Pride, da te reši. "
Potem se bodo odprle oči slepih in odprla se bodo ušesa gluhih.
Tedaj bo hromi skakal kot jelen, jezik tihi bo kričal od veselja, ker bodo v puščavi tekle vode, v stepi bodo tekli potoki.
Ožgana zemlja bo postala močvirje, zdrobljena tla se bodo spremenila v vodne vire. Mesta, kjer bodo šakalci odložili, bodo postali trst in žure.
Tam bo cesta zravnjena in jo bodo poimenovali Via Santa; noben nečist ne bo šel skozi njo in norci ne bodo šli okoli nje.
Leva ne bo več, nobena divja zver ne bo prešla skozi njega, odrešeni bo hodil tja.
Gospod, ki ga je odkupil, se bo vrnil vanjo in prišel na Sion z veseljem; večna sreča bo zasijala na njihovi glavi; veselje in sreča jima bosta sledila in žalost in solze bodo pregnale.

Salmi 85(84),9ab-10.11-12.13-14.
Poslušal bom, kaj pravi Bog Gospod:
naznanja mir za svoj narod, za svoje zveste.
Njegovo odrešenje je blizu tistim, ki se ga bojijo
in njegova slava bo naselila našo deželo.

Usmiljenje in resnica se bosta srečala,
pravičnost in mir se bosta poljubila.
Resnica bo kalila iz zemlje
in pravičnost se bo pokazala z neba.

Ko Gospod podari svoje dobro,
naša dežela bo obrodila sadove.
Pravičnost bo hodila pred njim
in na poti njegovih korakov odrešitev.

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Luki 5,17-26.
Nekega dne je sedel in poučeval. Tam so sedeli tudi farizeji in doktorji zakona, ki so prihajali iz vseh vasi v Galileji, Judeji in Jeruzalemu. In Gospodova moč ga je zacelila.
In tu je nekaj moških, ki so nosili paraliziranca na postelji, poskušali mimo njega in ga postavili pred seboj.
Ker niso našli množice, kako bi ga predstavili zaradi gneče, so šli gor na streho in ga spustili skozi strešnike s posteljo pred Jezusom, na sredini sobe.
Ko je videl njihovo vero, je rekel: "Človek, odpuščeni so ti grehi."
Pisarji in farizeji so se začeli prerekati in trdili: «Kdo je ta, ki izgovarja bogokletje? Kdo lahko odpušča grehe, če ne samo Bog? ».
Toda Jezus je, vedoč za njihovo razmišljanje, odgovoril: «Kaj boš razumel v svojih srcih?
Kaj je lažje, recimo: Odpuščeni so vam grehi ali recite: Vstani in hodi?
Zdaj pa, da veste, da ima Sin človeški na zemlji moč odpuščati grehe: povem vam - vzkliknil je paralizator - vstanite, vzemite se v posteljo in pojdite v svojo hišo ».
Takoj je vstal pred njimi, vzel posteljo, na kateri je ležal, in odšel domov slavljen Boga.
Vsi so se čudili in hvalili Boga; polni strahu so rekli: "Danes smo videli ogromne stvari." Klic Levija