Evangelij z dne 10. junija 2018

Knjiga Postanka 3,9-15.
Ko je Adam pojedel drevo, je Gospod Bog poklical človeka in mu rekel: "Kje si?".
Odgovoril mi je: "Slišal sem vaš korak na vrtu: bal me je, ker sem gol, in skril sem se."
Nadaljuje: "Kdo ti je sporočil, da si gol? Si jedel z drevesa, ki sem ti ga zapovedal, da ne ješ? "
Moški je odgovoril: "Ženska, ki si jo postavil zraven mene, mi je dala drevo in sem ga pojedel."
Gospod Bog je ženski rekel: "Kaj si naredil?". Žena je odgovorila: "Kača me je prevarala in pojedla sem."
Potem je Gospod Bog rekel: "Ker ste to storili, bodite preklet več kot vse govedo in več kot vse divje zveri; na trebuhu boste hodili in prah, ki ga boste jedli, za vse dni svojega življenja.
Vnesel bom sovraštvo med vami in žensko, med vašo rodovno in rodovno: to vam bo zrušilo glavo in spodkopali ji boste peto. "

Salmi 130(129),1-2.3-4ab.4c-6.7-8.
Iz globin do vas vpijem, Gospod;
Gospod, poslušajte moj glas.
Naj bodo ušesa pozorna
na glas moje molitve.

Če upoštevate napake, Gospod,
Gospod, kdo lahko preživi?
Toda z vami je odpuščanje:
zato bom imel tvoj strah

in imeli bomo tvoj strah.
Upam v Gospoda,
moja duša upa na njegovo besedo.
Moja duša čaka Gospoda

več kot straži zore.
Izrael čaka Gospoda,
kajti z Gospodom je usmiljenje
odrešitev je z njim velika.

Odrešil bo Izrael vseh njegovih grehov.

Drugo pismo svetega Pavla apostola Korinčanom 4,13-18.5,1.
Vendar animiran s tem istim duhom vere, o katerem je napisano: verjel sem, zato sem govoril, tudi mi verjamemo in zato govorimo,
prepričan, da nas bo tisti, ki je vzgojil Gospoda Jezusa, z Jezusom vzgojil in nas postavil poleg njega skupaj z vami.
V resnici je vse za vas, tako da milost, še večja z večjim številom, pomnoži hvalnico hvale božji slavi.
Zato se ne razočaramo, če pa tudi naš zunanji človek razpada, se tudi notranji obnavlja iz dneva v dan.
Pravzaprav nam trenutna, lahka teža naših stisk daje neizmerno in večno količino slave,
ker pogleda ne upiramo v vidne stvari, temveč v nevidne. Vidne stvari so trenutek, nevidne so večne.
Pravzaprav vemo, da ko bo to telo, naše bivališče na zemlji, razveljavljeno, bomo od Boga prejeli stanovanje, večno stanovanje, ki ga človeške roke ne zgradijo v nebesih.

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Marku 3,20-35.
Takrat je Jezus vstopil v hišo in okoli njega se je spet zbrala velika množica, do te mere, da sploh niso mogli jemati hrane.
Potem so njegovi ljudje, ko so to slišali, odšli po njega; ker so rekli: "On je poleg sebe".
Toda pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so rekli: "Ta človek je obseden z Belzebulom in izganja demone s pomočjo demona.
A poklical jih je in jim v prispodobah rekel: "Kako lahko Satan izžene Satana?"
Če je kraljestvo razdeljeno samo po sebi, to kraljestvo ne more obstati;
če je hiša ločena sama po sebi, ta hiša ne more stati.
Na enak način, če se Satan upira samemu sebi in je razdeljen, se mu ne more upreti, vendar bo kmalu konec.
Nihče ne more vstopiti v hišo močnega moža in ugrabiti njegove stvari, razen če je moškega moškega najprej privezal; potem bo pokradel hišo.
Resnično vam rečem: vsi grehi bodo odpuščeni človeškim otrokom in tudi vsem bogokletjem, ki jih bodo izgovorili;
kdor pa bogovarja proti Svetemu Duhu, nikoli ne bo imel odpuščanja: kriv bo za večno krivdo ».
Kajti rekli so: "Njegov nečisti duh je obseden."
Njegova mati in bratje so prišli in stoječ zunaj poslali po njega.
Vse okoli množice je sedelo in rekli so mu: "Tukaj je tvoja mati, bratje in sestre so zunaj in te iščejo."
A on jim je rekel: "Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?"
Obrnil pogled na tiste, ki so sedeli okoli njega, je rekel: "Tukaj sta moja mati in moji bratje!
Kdor izvršuje božjo voljo, so to moj brat, sestra in mati ».