Evangelij z dne 27. decembra 2018

Prvo pismo svetega Janeza apostola 1,1-4.
Dragi moji, kaj je bilo od začetka, kaj smo slišali, kaj smo videli z očmi, kaj smo razmišljali in česa so se dotikale naše roke, torej Beseda življenja
(odkar je življenje postalo vidno, smo ga videli in o njem pričamo in oznanjamo večno življenje, ki je bilo z Očetom in se nam je postavilo vidno),
kar smo videli in slišali, vam to tudi sporočamo, da boste tudi vi v skupnem sodelovanju z nami. Naše občestvo je z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.
Te stvari vam pišemo, da bo naše veselje popolno.

Salmi 97(96),1-2.5-6.11-12.
Gospod kraljuje, izžareva zemljo,
vsi otoki se veselijo.
Oblaki in tema ga obdajajo
pravičnost in zakon sta osnova njegovega prestola.

Gore se topijo kot vosek pred Gospodom,
pred Gospodom vse zemlje.
Nebesa napovedujejo njegovo pravičnost
in vsi narodi razmišljajo o njegovi slavi.

Lučka se je dvignila za pravične,
veselje za pokončne v srcu.
Veselite se, pravični, v Gospodu,
zahvali se njegovemu svetemu imenu.

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Janezu 20,2-8.
Dan po soboti je Marija iz Magdale tekla in šla k Simonu Petru in drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jim rekel: "Gospod so odnesli iz groba in ne vemo, kam so ga postavili!".
Potem je šel Simon Peter z drugim učencem in so šli k grobu.
Oba sta tekla skupaj, drugi učenec pa je tekel hitreje kot Peter in prišel prvi v grob.
Ko se je obrnil, je zagledal povoje na tleh, vendar ni vstopil.
Medtem je tudi Simon Peter prišel za njim, vstopil v grob in zagledal povoje na tleh,
in plašč, ki je bil postavljen na njegovo glavo, ne na tleh s povoji, ampak zložen na ločenem mestu.
Potem je vstopil in videl in verjel drugi učenec, ki je prvi prišel do groba.