Evangelij z dne 7. decembra 2018

Knjiga Izaije 29,17-24.
Seveda, malo dlje in Libanon se bo spremenil v sadovnjak, sadovnjak pa bo veljal za gozd.
Tisti dan bodo gluhi slišali besede knjige; osvobojeni teme in teme bodo videle oči slepih.
Ponižni se bodo spet veselili Gospoda, najrevnejši pa se bodo veselili Svetega Izraela.
Ker tirana ne bo več, bo posmeh izginil, odpravljeni bodo tisti, ki naredijo krivice,
tisti, ki z besedo naredijo krivdo za druge, tisti, ki so pred vrati ponavadi ujeti sodnika in uničiti pravične za nič.
Zato Gospod, ki je odkupil Abrahama, reče Jakobovi hiši: »Odslej Jakobu ne bo več treba zardevati, njegov obraz ne bo več bled,
ker bodo med njimi videli delo mojih rok, bodo posvetili moje ime, posvetili svetega Jakoba in se bojali Izraelovega Boga.
Zalutali duhovi se bodo naučili modrosti in godrnjavci se bodo naučili lekcije. "

Psalmi 27 (26), 1.4.13–14.
Gospod je moja luč in moje odrešenje,
koga se bom bal?
Il Signore è difesa della mia vita,
di chi avrò timore?

Eno stvar, ki sem jo vprašal Gospoda, to iščem:
živeti v Gospodovi hiši vsak dan mojega življenja,
okusiti Gospodovo sladkost
in občudovali njegovo svetišče.

Prepričan sem, da razmišljam o Gospodovi dobroti
v deželi živih.
Upanje v Gospoda, bodi močan,
naj se vaše srce osveži in upa v Gospoda.

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Mateju 9,27-31.
Takrat, ko je Jezus odhajal, sta za njim sledila dva slepa človeka, ki sta kričala: "Sin Davidov, usmili se naju".
Slepci so vstopili v hišo k njemu in Jezus jim je rekel: "Ali verjamete, da lahko to počnem?" Rekli so mu: "Ja, Gospod!"
Potem se jih je dotaknil njihovih oči in rekel: "Naj vam gre po svoji veri."
In odprle so se jim oči. Potem jih je Jezus obtožil in rekel: »Pazite, da nihče ne ve!«.
Toda oni so takoj, ko so odšli, širili njeno slavo po vsej regiji.