Današnji evangelij 27. marec 2020 s komentarjem

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Janezu 7,1-2.10.25-30.
Takrat je Jezus odhajal v Galilejo; pravzaprav ni hotel več v Judejo, ker so ga Judje poskušali ubiti.
Medtem se je bližal praznik Judov, imenovan Capanne;
Toda njegovi bratje so šli na zabavo, potem je tudi on šel; vendar ne odkrito: na skrivaj.
Medtem so nekateri v Jeruzalemu govorili: "Ali to ni tisto, kar poskušajo ubiti?"
Glej, on govori svobodno in oni mu nič ne rečejo. So voditelji res prepoznali, da je on Kristus?
Vemo pa, od kod prihaja; Kristus pa, ko pride, nihče ne bo vedel, od kod prihaja ».
Potem je Jezus med poučevanjem v templju vzkliknil: «Seveda me poznate in veste, od kod prihajam. Pa vendar nisem prišel k meni in kdorkoli me je poslal, je resničen in ga ne poznate.
A poznam ga, ker pridem k njemu in mi je poslal ».
Potem so ga skušali aretirati, a se mu nihče ni uspel prijeti, saj njegov čas še ni prišel.

Sveti Janez od Križa (1542-1591)
Karmelit, cerkveni zdravnik

Duhovna pesem, 1. verz
"Poskušali so ga aretirati, a nihče ga ni mogel prijeti."
Kje si se skril, Ljubljeni?

Tukaj sem, samo stokanje, zapustil me!

Kot jeleni so zbežali,

potem ko me je poškodoval;

kričal sem te preganjal: te ni bilo več!

"Kje ste se skrili?" Kot da duša pravi: "Beseda, zakonca, pokaži, kje si skrit". S temi besedami ga prosi, naj ji izkaže svoje božansko bistvo, saj je "kraj, kjer se skriva božji Sin", kot pravi sveti Janez, "očetovo nedrček" (Jn 1,18), torej božansko bistvo oz. nedostopna vsakemu smrtnemu očesu in skrita pred vsem človeškim razumevanjem. Zato se je Izaija, ki je govoril z Bogom, izrazil s temi izrazi: "Resnično ste skriti Bog" (Iz 45,15).

Zato je treba opozoriti, da ne glede na to, kako velike komunikacije in prisotnosti Boga do duše in kako visoke in vzvišene so vedenje, da ima duša lahko Boga v tem življenju, vse to ni bistvo Bog nima ničesar z njim. V resnici še vedno ostaja skrita pred dušo. Kljub vsem popolnostim, ki jih odkriva, ga mora duša smatrati za skritega Boga in ga iskati, rekoč: "Kje si se skril?" Niti visoka komunikacija niti občutljiva Božja prisotnost v resnici nista dokaz njegove prisotnosti, tako kot nista priča o njegovi odsotnosti v duši, suhosti in pomanjkanju takšnih posegov. Zato prerok Job pravi: "Mimo mene gre in jaz ga ne vidim, gre stran in ga ne opazim" (Job 9,11).

Iz tega je mogoče sklepati, da če duša izkusi veliko komunikacijo, znanje o Bogu ali kakršnem koli drugem duhovnem občutku, mu iz tega razloga ni treba domnevati, da je vse to posedovanje Boga ali več v njem, ali tisto, kar čuti ali namerava, je v bistvu Bog, kakorkoli je to super. Po drugi strani pa, če bi vse te občutljive in duhovne komunikacije propadle, pustile v suhosti, temi in zapuščenosti, ne bi bilo treba zaradi tega razmišljati, da ji Bog manjka. (...) Glavni namen duše je torej , v tem verzu pesmi ne zahteva le afektivne in občutljive vdanosti, ki ne daje očitne gotovosti, da je nevest v tem življenju milosten. Predvsem pa prosi za prisotnost in jasno vizijo svojega bistva, o katerem želi imeti gotovost in imeti veselje v drugem življenju.