Vicka iz Međugorja: Gospa mi je pripovedovala o svojem življenju

Janko: Vicka, vsaj mi, ki smo ti blizu, vemo, da ti je Gospa pripovedovala o svojem življenju in priporočila, da jo napišeš.
Vicka: To je pravilno. Kaj bi radi vedeli?
Janko: Želim si, da bi mi lahko povedali kaj bolj posebnega.
Vicka: Prav. Vajeni ste zdaj! Daj no, postavi mi vprašanja.
Janko: Prav. Torej, povejte mi: komu je Gospa povedala svoje življenje?
Vicka: Kolikor vem, vsi razen Mirjane.
Janko: Ste istočasno povedali vsem o tem?
Vicka: Ne vem točno. Mislim, da je malo prej začel z Ivanom. Z Marijo je naredil drugače.
Janko: Iz česa sklepaš?
Vicka: No, Madona ni pripovedovala o svojem življenju, ko se je pojavila v Mostaru [tam se je naučila poklica frizerja], ampak šele, ko je bila v Međugorju.
Janko: Kako to?
Vicka: Bilo je tako, kot je želela Gospa.
Janko: Prav. Vsakega od vas sem vprašal o tem. Ali želite, da sem natančnejši?
Vicka: Seveda ne! Všeč mi je, če govorite čim več; kasneje mi je lažje.
Janko: Evo, tole. Po tistem, kar pravi Ivan, ga je Gospa začela pripovedovati o svojem življenju 22. decembra 1982. Pravi, da mu je pripovedovala v dveh obdobjih in da mu je prenehal pripovedovati na dan binkošteta, 22. maja 1983. Namesto tega z vami drugimi je začel da to pove 7. januarja 1983. V Ivanki je to pripovedovala vsak dan, do 22. maja. Namesto z malim Jakovom se je ustavil nekoliko prej; toda on, ne vem zakaj, mi ni želel natančno povedati datuma. Z Marijo sta se ustavila 17. julija [1983]. Z vami je potem, kot vemo, drugače. To vam je začel pripovedovati skupaj z drugimi, 7. januarja 1983; potem pa, kot pravite, še vedno pripoveduje. Namesto tega je to na poseben način storil z Marijo.
Vicka: Marija mi je nekaj povedala, vendar mi ni povsem jasno.
Janko: Povedal ji je šele, ko je bil prisoten pri tebi, na prikazih v Međugorju. Po drugi strani pa se je Gospa med prividi, ki jih je opravila v Mostaru in ki so običajno potekala v frančiškanski cerkvi, samo z njo molila za spreobrnjenje grešnikov. To je storil in nič drugega. Med prikazi v Medžugorju bi ji najprej na kratko povedala, kaj ti je rekla, ko je ni bilo; šele kasneje ji je skupaj z vami še naprej pripovedoval svoje življenje.
Vicka: Kaj lahko storimo! Gospa ima svoje načrte in se ukvarja z matematiko.
Janko: Prav. A vam je Gospa povedala, zakaj to počne?
Vicka: No ja. Gospa nam je rekla, naj dobro popravimo, kar nam je povedala, in si zapišemo. In da bi lahko nekega dne povedali tudi drugim.
Janko: Vam je sploh rekel, da to napišete?
Vicka: Ja, da. To nam je tudi povedal.
Janko: Ivan pravi, da mu je rekel, naj ne piše, ampak je zapisal tudi tisto, kar je najpomembnejše. In kdo ve, kaj je.
Vicka: No, to ga ne zanima. Ivanka je po drugi strani vse zapisala na poseben način.
Janko: Ivanka pravi, da je Gospa predlagala določeno, šifrirano pisanje in vse je napisala na ta način. To je zame zelo zanimivo. Nekajkrat sem poskušal na nek način odkriti to metodo, vendar mi ni uspelo. Ivanko sem prosil, naj mi jo pokaže vsaj od daleč, pa mi je odgovorila, da Gospa tega niti ne dovoli. Pravi, da niti ne ve, ali ji bo nekega dne to dovolil in kaj bo Madonna na koncu storila ob vsem tem.
Vicka: Kaj lahko storimo glede tega? Sčasoma bo Gospa poskrbela za vse.
Janko: Strinjam se s tem. Toda nenavadno je, da vam Madona še vedno pripoveduje življenje.
Vicka: Pa res je. Je nekaj, kar zadeva samo njo; Ne razumem tudi zakaj, ampak Gospa ve, kaj počne.
Janko :. Kako dolgo bo trajala ta zgodba?
Vicka: Tega niti ne vem. Upal sem vprašati Madonno, kot ste predlagali, ona pa se je samo nasmehnila. Ne bi ga zlahka zaprosil drugič ...
Janko: Ne rabiš ga več vprašati. Zanima me, če vsak dan napišete, kar vam reče.
Vicka: Ja, samo vsak dan.
Janko: Ste tudi vi napisali, kaj vam je rekel, ko se je pojavila na vlaku po Banja Luki?
Vicka: Ne, ne. Takrat mi ni povedal ničesar o svojem življenju. Pokazal sem vam tudi zvezek, kamor pišem.
Janko: Ja, ampak samo od daleč in naslovnice! Samo, da bi me zadirčil s prenosnikom ...
Vicka: No, kaj lahko storim? Več kot to mi ni dovoljeno.
Janko: Kaj bi se zgodilo, če bi mi ga dali?
Vicka: Ne vem. O tem sploh ne razmišljam in prepričan sem, da se ne motim.
Janko: Ali menite, da vam bo to nekega dne dovoljeno dati?
Vicka: Mislim, da; Zagotovo bom. In obljubil sem ti, da boš prvi, ki mu ga bom pokazal.
Janko: Če sem živ!
Vicka: Če nisi živ, je niti ne bi potreboval.
Janko: To je pametna šala. Na njem mora biti napisanih nekaj zanimivih stvari. To je nekaj, kar se dogaja z vami 350 dni; vsak dan kos; tako dolga vrsta pesmi!
Vicka: Nisem pisateljica. Toda glej, vse kar sem vedel, sem napisal, kot sem lahko.
Janko: Imaš kaj drugega, da mi poveš o tem?
Vicka: Za zdaj ne. Povedal sem vam vse, kar sem vam lahko povedal.
Janko: Ah ja. Še vedno me zanima ena stvar.
Vicka: Kateri?
Janko: Kaj zdaj sprašujete Gospo, da ona, kot pravite, govori samo o svojem življenju?
Vicka: No, prosim, da mi razložite nekaj stvari.
Janko: Obstajajo tudi kakšne nejasne stvari?
Vicka: Seveda obstajajo! Na primer: nekaj mi razložite s primerjavo. In to mi ni vedno jasno.
Janko: Se tudi to zgodi?
Vicka: No ja. Tudi večkrat.
Janko: Potem se bo izkazalo nekaj zares zanimivega!