Vicka iz Međugorja: Povem vam molitev, ki jo je Gospa prosila, da jo nagovorimo

Janko: Vicka, vsakič, ko govorimo o dogodkih v Međugorju, se vprašamo: kaj so ti fantje, vizionarji, storili skupaj z Gospo? Ali pa: Kaj počnejo zdaj? Na splošno odgovarjajo, da so fantje molili, peli in da so prosili Madonno za nekaj; morda preveč stvari preveč. Na vprašanje: katere molitve so izrekle? Običajno se reče, da ste recitirali sedem naših Oče, Zdravo Marijo in Slava Očetu; potem tudi Creed.
Vicka: Prav. Toda kaj je narobe s tem?
Janko: Vsaj po mnenju nekaterih obstajajo nekatere nejasne stvari. Resnično želim, da se v kolikor je mogoče razjasni, kaj ni jasno.
Vicka: Prav. Začnite mi postavljati vprašanja in odgovoril bom, kar vem.
Janko: Najprej bi vas rad vprašal: kdaj ste začeli recitirati sedem Očeta pred Gospo in skupaj z Gospo?
Vicka: To ste me vprašali tudi v preteklosti. V bistvu vam odgovorim na ta način: nihče nikoli ne bo natančno vedel, kdaj smo začeli.
Janko: Nekdo je nekje rekel in celo napisal, da si jih recitiral, res, da jih je Gospa priporočila, takoj prvi dan, ko je govorila z vami, torej 25. junija.
Vicka: Zagotovo ne. To je bilo naše prvo pravo srečanje z Madonno. Mi od čustev in strahu sploh nismo vedeli, kje so nam glave. Razen razmišljanja o molitvah!
Janko: Si vseeno izgovoril kakšno molitev?
Vicka: Seveda smo molili. Recitirali smo našega Očeta, Zdravo Marijo in Slavo Očetu. Nismo vedeli niti druge molitve. A kolikokrat smo te molitve ponovili, nihče ne ve.
Janko: In morda nikoli ne boš vedel?
Vicka: Zagotovo ne; nihče ne bo vedel, razen Madone.
Janko: V redu, Vicka. Pogosto se poskusi uganiti, kdo ti je najprej rekel, naj moliš kar tako. Na splošno velja, da je bila babica Mirjana tista, ki je predlagala, da takole moliš.
Vicka: Mogoče, ampak ni povsem prepričano. Naše ženske smo vprašale, kako se lahko molijo, ko je prišla Gospa. Skoraj vsi so odgovorili, da bi bilo dobro povedati sedem Očeta. Nekateri so predlagali rožni venec Madonne, a sredi zmede, ki je bila v Podbrdu, nam ne bi uspelo. Na splošno se je zgodilo tako: začeli smo moliti, pojavila se je Gospa in nato prešla na dialog, na vprašanja. Z gotovostjo vem, da smo nekajkrat recitirali vseh sedem Očeta, preden je prišla Gospa.
Janko: Pa kaj?
Vicka: Nato smo nadaljevali z molitvijo, dokler se ni prikazala Gospa. Ni bilo tako enostavno. Tudi Gospa nas je postavila na preizkušnjo. Dolgo je trajalo, da se je vse izšlo.
Janko: Vendar, Vicka, skoraj vedno slišimo ljudi, ki pravijo, da vam je Gospa priporočila, da recitirate sedem Očeta.
Vicka: Seveda nam je povedal, ampak kasneje.
Janko: Kdaj kasneje?
Vicka: Ne spomnim se točno. Mogoče po 5-6 dneh lahko še dlje, ne vem. A je res tako pomembno?
Janko: Ali jih je priporočil samo vam vizionarjem ali vsem?
Vicka: Tudi ljudem. Dejansko bolj do ljudi kot do nas.
Janko: Gospa, ali ste rekli, zakaj in za kakšen namen jih recitirate?
Vicka: Ja, da. Predvsem za bolne in za svetovni mir. Ne gre za to, da je natančno določil posamezne namere.
Janko: Torej ste nadaljevali?
Vicka: Ja. Začeli smo redno recitirati sedem Očeta, ko smo hodili v cerkev.
Janko: Kdaj si začel tja?
Vicka: Ne spominjam se točno, ampak zdi se mi deset dni po prvem nastopu. Z Madonno sva se srečala v Podbrdu; potem smo šli v cerkev in recitirali sedem našega Očeta.
Janko: Vicka, zelo dobro si si ga zapomnil. Ob poslušanju posnetega kaseta sem preveril, ko ste v cerkvi prvič po sveti maši recitirali sedem Očeta našega; to se je zgodilo 2. julija 1981. Toda ne molite tako vsak dan; pravzaprav je na kaseti z dne 10. julija jasno zapisano, kako je duhovnik ob koncu maše ljudi opozoril, da vas vidovci niste tam in da sploh ne boste prišli. Mislim, da ste tisti dan iz razloga, ker se dobro poznate, ostali skriti v župniškem župnišču.
Vicka: Spomnim se. Takrat smo imeli privid v hiši župnika.
Janko: V redu. Zdaj se vrnemo malo nazaj.
Vicka: V redu, če je treba. Zdaj imam dolžnost poslušati spraševanje.
Janko: Zdaj bi bilo treba razjasniti nekaj, kar ni tako preprosto.
Vicka: Zakaj skrbi? Vsega ne moremo razjasniti. Nismo na sodišču, ki bi ga bilo treba razjasniti.
Janko: Vsekakor vsaj poskusimo. Obtoženi ste, da ste dali različne odgovore v zvezi s sedmimi Očetom.
Vicka: Kaj odgovarja?
Janko: Ne vem. Rečeno je, da je ob istem vprašanju (kdo je predlagal to molitev za vas) ena izmed vas dejala, da je babica, ki vam je predlagala sedem našega Očeta; drugi je rekel, da je v vašem delu stari običaj; tretja je rekla, da vam je Gospa priporočila, da molite tako.
Vicka: V redu, ampak v čem je problem?
Janko: Kateri od treh odgovorov je pravi?
Vicka: Toda vsi trije so resnični!
Janko: Kako je to mogoče?
Vicka: Zelo preprosto. Da, res je, da so ženske - resda babica - predlagale, da recitiramo sedem Očeta. Prav tako je res, da v naših krajih, zlasti pozimi, nagovarja skupno sedem Očeta. Res je tudi, da je Gospa to molitev priporočila tako nam kot ljudem. Razen tega, da je Gospa vanjo dodala vero. Kaj je lahko pri tem neresnično ali čudno? Verjamem, da je moja babica še pred prividi recitirala sedem Očeta.
Janko: A odgovorili ste v treh, treh različnih stvareh!
Vicka: Zelo preprosto: vsi so povedali resnico, ki so jo vedeli, tudi če nihče ni povedal popolne resnice. Duhovnik iz Vinkovcev mi je to zelo dobro razložil; od takrat je vse jasno.
Janko: Ok, Vicka; Verjamem, da je tako. Tudi tukaj ne vidim težav. To je naša starodavna molitev; tudi v moji družini so ljudje tako molili. To je običajna molitev, povezana tudi s svetopisemsko številko sedem [indeks polnosti, popolnosti].
Vicka: O tem svetopisemskem pomenu ne vem ničesar. Vem le, da je to ena naših molitev, ki jo je Gospa sprejela in tudi priporočila.
Janko: Ok, dovolj s tem. Zanima me še ena stvar.
Vicka: Vem, da z vami nikoli ni enostavno priti do konca. Poglejmo, kaj še želite.
Janko: Poskušal bom biti kratek. Tako mene kot druge zanima, zakaj se sprva niste udeležili celotne večerne maše.
Vicka: Kaj je čudno? Nihče nas ni povabil, da bi to storili, nato pa se je ravno ob tej uri pojavila Madona, gor v Podbrdu in pozneje v vasi. V nedeljo smo šli k maši; v drugih dneh, ko smo imeli čas.
Janko: Vicka, maša je nekaj svetega, nebesnega; je največja stvar, ki se lahko zgodi v celotnem vesolju.
Vicka: Tudi jaz vem. Slišal sem že stokrat v cerkvi. Ampak, vidite, ne vedemo se dosledno. O tem nam je pripovedovala tudi Gospa. Spomnim se, da mi je nekoč eden od nas rekel, da je bolje, da ne hodimo k sveti maši, kot da jo dostojno poslušamo.
Janko: Vas Gospa ni nikoli povabila k maši?
Vicka: Na začetku ne. Če bi nas povabil, bi šli. Da kasneje. Včasih nam je celo rekel, naj pohitimo, da ne bomo zamudili pri sveti maši. Gospa ve, kaj počne.
Janko: Od kdaj redno hodite na večerno mašo?
Vicka: Odkar se nam Madona prikaže v cerkvi.
Janko: Od kdaj je?
Vicka: Približno sredi januarja 1982. Zdi se mi tako.
Janko: Prav imaš: bilo je kar tako