Obisk Blažene Device Marije, svetega dne 31. maja

Zgodba o obisku Blažene Device Marije

To je dokaj pozen dopust, ki sega šele v 13. ali 14. stoletje. Po vsej Cerkvi je bilo široko uveljavljeno moliti za enotnost. Trenutni datum praznovanja je bil določen leta 1969, da bi sledili Gospodovemu oznanjenju in pred rojstnim rojstvom svetega Janeza Krstnika.

Kot večina Marijinih praznikov je tudi on tesno povezan z Jezusom in njegovim varčevalnim delom. Najbolj vidni akterji v gostujoči drami (glej Luka 1: 39–45) sta Marija in Elizabeta. Vendar Jezus in Janez Krstnik predstavo ukradeta na skrit način. Jezus naredi Janeza, da skače od veselja, veselja mesijanskega odrešenja. Elizabeta je polna Svetega Duha in nagovarja Marijo besede hvale, besede, ki odmevajo skozi stoletja.

Koristno je, da se spomnimo, da o tem srečanju nimamo novinarskih poročil. Namesto tega Luka, ki govori za Cerkev, ponuja prikaz prizora molijočega pesnika. Elizabete pohvale Mariji kot "materi mojega Gospoda" lahko vidimo kot prvo pobožnost Cerkve za Marijo. Tako kot vsa pristna pobožnost do Marije tudi besede Elizabete (Cerkev) najprej hvalijo Boga za to, kar je Bog storil Mariji. Šele na drugem mestu pohvali Marijo, da je zaupala božjim besedam.

Nato pride Magnificat (Luka 1: 46–55). Tu Marija sama - kot Cerkev - izsledi vso svojo veličino do Boga.

Odsev

Eden od prizivov v Marijini litaniji je "Ark zaveze". Tako kot Kovček zaveze preteklosti tudi Marija vnaša Božjo prisotnost v življenje drugih ljudi. Medtem ko je David plesal pred Kovčkom, Janez Krstnik skače od veselja. Medtem ko je Ark pomagal združiti 12 Izraelovih plemen, tako da se je nahajal v prestolnici David, ima Marija moč, da združi vse kristjane v svojem sinu. Včasih je lahko vdanost Mariji povzročila nekaj delitve, vendar lahko upamo, da bo verodostojna pobožnost vsakega vodila k Kristusu in s tem drug drugemu.