Tapua'iga a le Lalolagi: O Ai Mose?

O se tasi o tagata sili ona lauiloa i le anoanoai o tu ma aga faalelotu, na faatoilaloina e Mose ona lava fefe ma le le mautonu e taitai ese ai le nuu o Isaraelu mai le nofo pologa i Aikupito ma agai atu i le nuu folafolaina o Isaraelu. O ia o se perofeta, o se puluvaga mo le nuu o Isaraelu o loo tauivi mai se lalolagi faapaupau i se lalolagi monotheistic ma sili atu.

Uiga o le igoa
I le faaEperu, o Mose o le Moshe (משה), e sau mai le veape “toso ese” po o le “toso ese” ma e faasino i le taimi na faasaoina ai o ia mai le vai i le Esoto 2:5-6 e le afafine o Farao.

Manuia autu
E le mafaitaulia mea taua na tutupu ma vavega na mafua mai ia Mose, ae o nisi o mea silisili e aofia ai:

Le aveesea o le nuu o Isaraelu mai le nofo pologa i Aikupito
Ta'ita'i le fanauga a Isaraelu i le vao ma le nuu o Isaraelu
Tusia le Torah atoa (Kenese, Esoto, Levitiko, Numera ma Teuteronome)
Ia avea oe ma tagata mulimuli e faia ni fegalegaleaiga tuusao ma patino ma le Atua

O lona fanau mai ma lona tamaitiiti
Na fanau Mose i le ituaiga o Levi i Amaramo ma Yocheved i le vaitaimi o le sauaina o Aikupito i le nuu o Isaraelu i le afa lona lua o le senituri lona XNUMX TLM. Sa i ai sona tuafafine matua, o Miriama, ma lona uso matua, o Arona (Aaron). ). I lenā vaitaimi, o Ramese II o Farao o Aikupito ma na ia poloaʻia e fasiotia tama tane uma na fananau mai i tagata Iutaia.

Ina ua mavae le tolu masina o taumafai e nana le pepe, i se taumafaiga e laveai lona atalii, na tuu e Yocheved Mose i totonu o se ato ma auina atu o ia i luga o le Vaitafe o le Naila. I luga o le Vaitafe o le Naila, na maua ai e le afafine o Farao Mose, ma toso ese o ia mai le vai (mesitihu, lea e talitonuina e mafua mai ai lona igoa) ma tauto e tausia o ia i le maota o lona tama. Na ia faafaigaluegaina se tausimaʻi susu mai le nuu o Isaraelu e tausia le tama, ma o lenā tausimaʻi susu e lē o se tasi o le tinā o Mose, o Yocheved.

I le va o le aumaia o Mose i le fale o Farao ma lona matua, e le tele se tala a le Torah e uiga i lona laitiiti. O le mea moni, ua misia e le Esoto 2:10-12 se vaega tele o le olaga o Mose lea e taʻitaʻia ai i tatou i mea tutupu e atagia mai ai lona lumanaʻi o le taʻitaʻi o le nuu o Isaraelu.

‘Ua tupu le tama ma ‘ua ‘ave ‘iā te ia e (Yocheved) i le afafine o Farao, ‘ona ‘avea ai lea o ia e pei o lana tama. ‘Ua ia fa‘aigoa fo‘i ‘iā te ia o Mose, ‘ua fa‘apea atu, “Auā na ‘ou ‘a‘ai mai i le vai.” O aso ia na tupu ai Mose, ma alu atu i ona uso, ma vaavaai atu ia latou avega, ma na iloa ai le tagata Aikupito ua fasi le tagata Iutaia o ona uso. ‘Ua feliuliua‘i o ia i lea mea ma lea itu, ma ‘ua iloa atu e leai se tagata; ‘ona ia taia lea o le Aikupito ma natia i le oneone.
Tupulaga
O lenei faalavelave matautia na taitai atu ai Mose i le laueleele i luma o le Farao, o le na taumafai e fasioti ia te ia ona o le fasiotia o se Aikupito. O le iʻuga, na sola Mose i le toafa lea na ia nofo ai ma Mitiana ma ave se avā mai i le ituaiga, o Sepora le afafine o Ietro (Ietero). A o tausia e Mose le lafumanu a Ietro, na tau atu ai Mose i se laau talatala mū i luga o le mauga o Horepa, e ui lava ina mū i le afi, ae e leʻi faaumatia ai.

O le taimi lea na faaaofia ai e le Atua Mose mo le uluaʻi taimi, ma taʻu atu iā Mose ua filifilia o ia e laveaʻi le fanauga a Isaraelu mai le sauā ma le nofo pologa na latou mafatia ai i Aikupito. Na matuā faateʻia Mose, ua tali atu,

“O ai ea a’u ou te alu atu ia Farao ma o ai na te aumaia le fanauga a Isaraelu nai Aikupito?” ( Esoto 3:11 ).
Sa taumafai le Atua e faatuatuaina o ia e ala i le otootoina o lana fuafuaga, ma lipotia mai o le a faamaaa le loto o Farao ma o le a faigata le galuega, ae o le a faia e le Atua vavega tetele e laveai ai le fanauga a Isaraelu. Ae na toe tali atu Mose ma le lauiloa,

Ua fai atu Mose iā Ieova: “Le Alii e, faamolemole. E lē o aʻu o se tagata tautala, e lē o ananafi, po o le aso ua mavae, o le taimi foʻi na e fetalai mai ai i lau auauna, auā ua ou mamafa i le gutu ma le laulaufaiva.” ( Esoto 4:10 ).
Mulimuli ane, na fiu le Atua i “le lē mautonu o Mose ma na ia fautua atu iā Arona, le uso matua o Mose e fai ma failauga, ma o Mose o le a avea ma taʻitaʻi. Faatasi ai ma le mautinoa i le toso, na toe foi atu ai Mose i le aiga o le tamā o lana avā, ma ave lana avā ma lana fanau, ma alu atu i Aikupito e faasaoloto le fanauga a Isaraelu.

O le malaga i fafo
Ina ua toe foi atu i Aikupito, sa ta’u atu e Mose ma Arona ia Farao ua poloaiina e le Atua Farao e faasaoloto le fanauga a Isaraelu mai le nofo pologa, ae sa musu Farao. E iva mala na aumaia faavavega i luga o Aikupito, ae na faaauau pea ona teena e Farao le faasaolotoina o le nuu. O le mala lona sefulu o le oti lea o ulumatua a Aikupito, e aofia ai ma le atalii o Farao, ma mulimuli ane na malie Farao e tuu atu le fanauga a Isaraelu e ō.

O nei mala ma le malaga mulimuli ane o tagata Isaraelu mai Aikupito e faamanatuina i tausaga taʻitasi i le aso faamanatu faa-Iutaia o le Paseka (Pesach), ma e mafai ona e faitau atili e uiga i mala ma vavega o le Paseka.

Sa vave ona tapena mea a Isaraelu ma tuua Aikupito, ae na suia le manatu o Farao e uiga i le laveaʻiina ma tuliloaina i latou ma le sauā. Ina ua taunuu le fanauga a Isaraelu i le Sami Ulaula (lea ua taʻua o le Sami Ulaula), sa vaeluaina faavavega le vai ina ia mafai ai ona sopoʻia ma le saogalemu tagata Isaraelu. Ina ua ulu atu le ʻautau a Aikupito i vai na vavae ese, na latou tapunia, ma malemo ai le ʻautau a Aikupito i le faagasologa.

O le Alliance
Ina ua mavae vaiaso o feoaʻi solo i le toafa, na taunuu ai Isaraelu, na taʻitaʻia e Mose, i le Mauga o Sinai, lea na latou tolauapi ai ma maua ai le Torah. A o iai Mose i le tumutumu o le mauga, na tupu ai le agasala taʻutaʻua o le Tamaʻi povi Auro, ma mafua ai ona talepe e Mose le uluaʻi papamaa o le feagaiga. Ua toe foʻi o ia i le tumutumu o le mauga ma ina ua toe foʻi mai, o i inā na talia ai e le nuu atoa, ua faasaʻoloto mai pulega sauā a Aikupito ma taʻitaʻia e Mose, le feagaiga.

Ina ua uma ona talia e le fanauga a Isaraelu le feagaiga, ona filifili lea o le Atua e le o le tupulaga o loo i ai nei o le a ulu atu i le laueleele o Isaraelu, ae o se tupulaga i le lumanai. O le iʻuga, na feoaʻi solo Isaraelu ma Mose mo le 40 tausaga, ma aʻoaʻoina mai i nisi o mea sesē ma mea na tutupu.

Lona maliu
Ae paga lea, ua poloaʻi mai le Atua e lē ulu atu Mose i le nuu o Isaraelu. O le pogai o lenei mea, ina ua laga le nuu ia Mose ma Arona ina ua matutu le vaieli na saunia ai mea e aai ai i latou i le vao, ona poloai mai lea o le Atua ia Mose e faapea:

“Ia e ave le tootoo ma sii i luga le faapotopotoga, o oulua ma lou uso o Arona, ma tautala atu i le papa i o latou luma, ina ia luai mai ai lona vai. E te aumaia foi le vai ai le papa mo i latou, e te avatu foi i le faapotopotoga ma a latou lafu e inu ai” (Numera 20:8).
O le lē fiafia o Mose i le nuu, na lē faia ai e Mose le faatonuga a le Atua, ae na ia taia le papa i lona tootoo. E pei ‘ona fetalai mai o le Atua ‘iā Mose ma Arona,

“Ona ua outou le faatuatua mai ia te A’u e faapaiaina ai a’u i luma o le fanauga a Isaraelu, o lea tou te le ave ai lenei faapotopotoga i le nuu ua ou tuuina atu ia te i latou” (Numera 20:12).
O se mea oona ia Mose, o lē na ia tauaveina se galuega tele ma le lavelave, ae e pei ona poloaiina ai e le Atua, na maliu Mose a o lei ulu atu le fanauga a Isaraelu i le nuu o le folafolaga.

O le faaupuga i le Torah mo le ato na tuu ai e Yocheved Mose o le teva (תיבה), o lona uiga moni o le “pusa”, ma o le upu lava lea e tasi e faasino i le vaa (תיבת נח) na ulu atu i ai Noa ina ia faasaoina mai le vaa. lologa . E na o le faalua ona aliali mai lenei lalolagi i le Torah atoa!

O se mea manaia tele lea e pei ona faasaoina Mose ma Noa mai le oti e ala i se pusa faigofie, lea na mafai ai e Noa ona toe fausia le tagata ma Mose e ave le fanauga a Isaraelu i le nuu o le folafolaga. A aunoa ma le teva, semanu e leai ni tagata Iutaia i aso nei!