Msgr.Nunzio Galantino: o le komiti o amioga lelei o le a taʻitaʻia le lumanaʻi inivesi i le Vatican
Na taʻua e le Epikopo Vatican i le vaiaso nei, o le komiti o polofesa i fafo ua faia e fesoasoani e faʻatumauina le faʻatupeina a le Holy See i le amio lelei ma le aoga.
O Mons. Nunzio Galantino, o le peresetene o le Faʻatonutonu o le Pule a le Au Aposetolo '(APSA), na ia folafola ia Novema 19 o le tulafono mo se "Komiti Faʻatupeina" fou o loʻo faʻatalia le faʻamaonia.
O le komiti o "maualuga-tulaga faʻapitoa polofesa" o le a galulue faʻatasi ma le Fono mo le Tamaoaiga ma le Secretariat mo le Tamaoaiga e "mautinoa le amio lelei uiga o tupe teu faʻafaigaluega, musuia e le aʻoaʻoga lautele o le Ekalesia, ma, i le taimi e tasi, lo latou manuia "Galantino taʻu atu i le Italia mekasini Famiglia Cristiana.
I le amataga o le masina nei, na tapa ai e Pope Francis se tupe e teu ai tupe mai le Secretariat of State i le APSA, le ofisa o Galantino.
Faʻasalalauga
O le APSA, o loʻo galue o le faleteuʻoloa o le Holy See ma o le pule o le oa silisili, o loʻo faʻatonutonuina totogi ma totogi faʻagaioia mo le Aai o Vatican. O loʻo vaʻavaʻaia foʻi ana ia faʻatauga. O loʻo faʻagasolo nei ile faʻagaioiga o tupe ma aseta tau faleoloa e oʻo mai ile taimi nei na faʻatautaia e le Secretariat of State.
Na taua e Galantino e 72 tausaga le matua i le faatalatalanoaga e faapea, o le tulafono fou a le Vatikana i le tauaaoina o konekalate, o se laasaga taua i luma. Ae e le naʻo lena. "
"O le manino, saʻo ma le puleaina e taofi ai le leai o ni uiga poʻo ni faʻamatalaga mautinoa pe a latou savavali i vae o aliʻi ma fafine faʻamaoni ma agavaʻa e alolofa moni i le Ekalesia," o lana tala lea.
O Galantino sa i ai i le foe o le APSA talu mai le tausaga o Oketopa o le tausaga nei, ia Oketopa o le tausaga nei, na faamalosia ai o ia e faafitia faamatalaga faapea o le Holy See ua agaʻi atu nei i le "paʻu" o mea tau tupe.
“E leai se mea mataʻutia o le paʻuvale poʻo le faaletonu iinei. E naʻo se manaʻoga mo se toe iloiloga o tupe faʻaalu. Ma o mea na o matou faia. E mafai ona ou faʻamaonia i numera, "o lana tala lea, ina ua maeʻa se tusi, fai mai o le Vatican atonu e le o toe mamao ona faʻamalieina ana tupe faʻaalu masani.
I le faatalanoaga ma le tusitala Italia o Avvenire ia Oketopa 31, na taʻua ai e le Holy See, e leʻi faaaogaina tupe a Peter's Pence, poo le faitalia a le pope, e totogi ai tupe na leiloa i le faatau feeseeseaiga o se fale i Lonetona, ae o le tupe na aumai mai le Reserve a le Failautusi o le Setete.
E leʻi i ai ni "gaoi" o teuga tupe mo faʻamoemoe alofa, na ia finau pea.
Na taʻua e Galantino, o le "tutoatasi fuafuaina" tuu le tupe leiloa i 66-150 miliona pauna (85-194 miliona tala) ma faailoaina "sese" na mafua ai le leiloa a le Vatican.
“O le a tuu i le faamasinoga [Vatican] e filifili pe o se mataupu o mea sese, le mafaufau, mea taufaasese amioga po o se isi tulaga. Ma o le a oo i le faamasinoga lava e tasi e taʻu mai ia i matou pe o le a le tele e mafai ona toe maua ai, "o lana tala lea