Bashoela-tumelo ba pele ba Kereke ea Roma e Halalelang ea letsatsi la la 30 Pherekhong

Bashoela tumelo ba pele nalaneng ea Kereke ea Roma

Ho ne ho e-na le Bakreste Roma ka lilemo tse ka bang leshome le metso e 'meli ka mor'a lefu la Jesu, leha e ne e se basokolohi ba "Moapostola oa Balichaba" (Baroma 15:20). Paulose o ne a so ba etele ha a ne a ngola lengolo la hae le leholo ka AD 57-58

Ho ne ho na le Bajuda ba bangata Roma. Mohlomong ka lebaka la khohlano lipakeng tsa Bajude le Bajude ba Bakreste, moemphera Claudius o ile a leleka Bajude bohle Roma ka 49-50 AD Suetonius rahistori o bolela hore ho lelekoa hona ho ne ho bakiloe ke merusu motseng "o bakiloeng ke Crestis ea itseng" [Christ]. Mohlomong ba bangata ba khutlile kamora lefu la Claudius ka 54 AD Lengolo la Paulose le ne le lebisitsoe ho Kereke e nang le litho tsa Bajude le Balichaba.

Ka Phupu 64 AD, karolo e fetang halofo ea Roma e ile ea senngoa ke mollo. Mabarebare a beha tlokotsi ea Nero, ea neng a batla ho holisa ntlo ea hae ea borena. O ile a jarisa ba bang molato ka ho qosa Bakreste. Ho latela rahistori Tacitus, Bakreste ba bangata ba ile ba bolaoa ka lebaka la "lehloeo la bona molokong oa batho". Peter le Paul mohlomong ba ne ba le har'a bahlaseluoa.

A ts'osetsoa ke bofetoheli ba sesole mme a ahloleloa lefu ke senate, Nero o ile a ipolaea ka 68 AD a le lilemo li 31.

Tlhatlhobo
Hohle moo litaba tse monate tsa Jesu li neng li boleloa teng, o ne a kopana le khanyetso e lekanang le ea Jesu mme ba bangata ba ileng ba qala ho mo latela ba arolelana mahlomola le lefu la hae. Empa ha ho na matla a motho a neng a ka emisa matla a Moea ho apareloa lefatšeng. Madi a bashoela-tumelo esale a le joalo 'me a tla lula e le peo ea Bakreste.