Mangwalo a Makgethwa a reng ka madi?

Bibele e Ruta Eng ka Chelete? Ho ba morui ke sebe?

Lentsoe "chelete" le sebelisitsoe makhetlo a 140 ho King James Bible. Mabitso a tšoanang le khauta a qotsoa makhetlo a 417 ka mabitso, ha silifera e supa ka kotloloho makhetlo a 320 Haeba re kenyelletsa le litšupiso tse ling hape ka leruo ka Bibeleng, re fumana hore Molimo o na le ho hongata hoo a ho buang ka chelete.

Chelete e sebelitse merero e mengata nalaneng eohle. E sebeliselitsoe ho phethahatsa litakatso tsa batho ebile e le sesebelisoa sa ho mpefatsa bophelo ba batho ba bangata. Ho lelekisa leruo ho bakile mahlomola le bohloko bo ke keng ba hlalosoa ka mefuta eohle ea boitšoaro ba boetsalibe.

Meharo e nkuoa ke ba bang e le e 'ngoe ea "libe tse bolaeang" tse supileng tse lebisang ho libe tse ling hape. Chelete e boetse e sebelisitsoe ho fokotsa mahlomola a ba bang le ho fana ka mohau ka tšepo ho ba lahlehileng.

Batho ba bang ba lumela hore ke masoabi ho Mokreste ho ba le chelete e ngata ho feta e hlokahalang bakeng sa litlhoko tsa bophelo. Le ha balumeli ba bangata ba sena leruo le lengata, ba bang ba ruile haholo.

Molimo, joalo ka Motho ea ruileng ho feta bohle, ha a khahlanong le Bakreste ba atlehileng ho feta kamoo ho hlokahalang ho ba teng. Tšoenyeho ea hae ke hore na re sebelisa chelete joang le hore na ho ba le eona ka bongata ho tla re tlosa ho eena.

Bao ho thoeng ke barui ka Bibeleng ba kenyelletsa Abrahama. O ne a ruile hoo a neng a ka khona ho tšehetsa banna ba 318 ba koetlisitsoeng hantle joalo ka basebeletsi ba hae le mabotho a hae a sesole (Genese 14:12 - 14). Jobo o ne a ruile haholo pele liteko tse ngata li mo amoha ntho e ngoe le e ngoe. Kamora hore liteko tsa hae li fele, Molimo o ile a mo hlohonolofatsa ka ho ba le leruo le habeli leo a neng a ena le lona pele (Jobo 42:10).

Morena David o ile a fumana chelete e ngata ka nako eo, ha a e-shoa, a ileng a e fetisetsa ho mora oa hae Solomone (mohlomong monna ea ruileng ka ho fetisisa ea kileng a phela). Batho ba bang ba bangata ka Bibeleng ba neng ba thabela nala ba kenyelletsa Jacob, Joseph, Daniel le Mofumahali Esthere ba neng ba e-na le maruo.

Ho khahlisang ke hore tlhaloso ea Bibele ea monna ea lokileng e kenyelletsa ho fihlela chelete e lekaneng ho siela lefa bakeng sa meloko e tlang. Solomone o re, "Motho ea lokileng o siela bana ba bana ba hae lefa, 'me leruo la moetsalibe le abetsoe ba lokileng" (Liproverbia 13:22).

Mohlomong lebaka le leholo la ho fumana chelete ke hore re ka thusa ba hlokang, joalo ka bafumanehi, bao hangata ba haelloang ke lisebelisoa ka lebaka la maemo ao ba sa a laoleng (Liproverbia 19:17, 28:27). Ha re fana ka seatla se bulehileng 'me re fa ba bang, re etsa Molimo "molekane" oa rona mme re una molemo ka litsela tse fapaneng (3: 9-10, 11:25).

Chelete, leha e ka sebelisoa e le sesebelisoa sa ho etsa botle, e ka re ntša kotsi. Bebele e senola hore maruo a ka re thetsa a ba a re tlosa ho Molimo, a ka etsa hore re lumele thetso ea hore maruo a tla re sireletsa mathateng (Maele 10:15, 18:11).

Solomone o boletse hore maruo 'ohle a rona a ke ke a re sireletsa ha bohale bo fihla (11: 4). Ba behang tumelo e feteletseng ho chelete ba tla oa (11:28) mme mesebetsi ea bona e tla bonts'oa e le lefeela (18:11).

Bakreste ba hlohonolofalitsoeng ka chelete e ngata ba lokela ho e sebelisa ho etsa se molemohali lefatšeng. Hape ba lokela ho hlokomela hore Bebele e bolela lintho tse ling, joalo ka motsoalle ea tšepahalang (Liproverbia 19:14), lebitso le botumo bo botle (22: 1), le bohlale (16:16) li ke ke tsa rekoa ka theko efe kapa efe.