Lentsoe lerato le bolela eng ka Bibeleng? Jesu o itse'ng?

Lentsoe la Senyesemane lerato le fumanoa makhetlo a 311 ho King James Bible. Testamenteng ea Khale, Sefela sa Lifela (Sefela sa Lifela) se bua ka eona makhetlo a mashome a mabeli a metso e tšeletseng, ha Buka ea Lipesaleme eona e bua ka eona makhetlo a mashome a mabeli a metso e meraro. Testamenteng e Ncha, lentsoe lerato le tlalehiloe haholo bukeng ea 1 Johanne (makhetlo a mashome a mararo a metso e meraro) e lateloa ke evangeli ea Johanne (makhetlo a mashome a mabeli a metso e 'meli).

Puo ea Segerike, e sebelisitsoeng ka Bibeleng, bonyane e na le mantsoe a mane ho hlalosa likarolo tse fapaneng tsa lerato. Tse tharo ho tsena tse 'ne li sebelisitsoe ho ngola Testamente e Ncha. Tlhaloso ea Fileo ke ea lerato la bara ba motho ho motho eo re mo ratang haholo. Agape, e leng lerato le tebileng ka ho fetesisa, le bolela ho etsetsa motho e mong lintho tse ntle. Storgay e bolela ho rata beng ka uena. Ke lentsoe le batlang le sa tsejoe le sebelisoang habeli feela mangolong mme e le kompone feela. Eros, e sebelisetsoang ho hlalosa mofuta oa lerato la thobalano kapa la maikutlo, ha e fumanoe mangolong a halalelang.

A mabeli a mantsoe ana a Segerike bakeng sa lerato, Phileus le Agape, a sebelisitsoe moqoqong o tsebahalang lipakeng tsa Peter le Jesu kamora tsoho ea Kreste (Johanne 21:15 - 17). Puisano ea bona ke thuto e khahlang ea matla a kamano ea bona ka nako eo le kamoo Peter, a ntse a tseba ho latola Morena (Mattheu 26:44, Mattheu 26:69 - 75), a lekang ho sebetsana le molato oa hae. Ka kopo bona sengoloa sa rona ka mefuta e fapaneng ea lerato bakeng sa tlhaiso-leseling e batsi ka sehlooho sena se khahlisang!

Maikutlo aa le boitlamo ho Molimo li bohlokoa hakae? Ka letsatsi le leng mongoli o ile a tla ho Kreste mme a mo botsa hore na ke efe ea litaelo tse kholo ho tsohle (Mareka 12:28). Karabo e khutšoanyane ea Jesu e ne e hlakile ebile e nepahetse.

'Me u tla rata Morena Molimo oa hao ka pelo ea hao eohle le ka moea oa hao oohle, ka kelello ea hao eohle le ka matla a hao' ohle. Ena ke eona taelo ea pele. (Mareka 12:30, HBFV).

Melao e mene ea pele ea molao oa Molimo e re joetsa hore na re e tšoare joang. Molimo hape ke moahelani oa rona bokahohleng (Jeremia 12:14). Ke moahelani ea busang. Ka hona, rea bona hore ho mo rata le moahelani ho bonahala ka ho boloka litaelo tsa hae (bona 1Jo 5: 3). Paul o re ho ba le maikutlo a lerato ha hoa lekana. Re tlameha ho latela maikutlo a rona ka liketso haeba re batla ho khahlisa 'Mopi oa rona (Baroma 13:10).

Ntle le ho boloka litaelo tsohle tsa Molimo, kereke ea 'nete ea Molimo e lokela ho ba le likamano tse khethehileng tsa lelapa. Mona ke moo lentsoe la Segerike Storgay le kopanyang lentsoe Fileo ho theha mofuta o khethehileng oa lerato.

Phetolelo ea King James e re Pauluse o ile a ruta bao e leng Bakreste ba 'nete hore: "Le bontšane lerato le mofuthu ka lerato la boena, ka ho hlomphana ka ho khethana" (Baroma 12:10) Poleloana e reng "o mosa ka lerato" e tsoa ho filostorgos ea Segerike (Strong's Concordance # G5387) e leng kamano e lerato ea botsoalle ba lelapa.

Ka tsatsi le leng ha Jesu a ntse a ruta, mmae Maria le banababo ba mo etela. Ha a bolelloa hore lelapa labo le tlil'o mo bona, o ile a re: “'Mè ke mang,' me banab'eso ke bo-mang? … Hobane e mong le e mong ea etsang thato ea Molimo, ke eena ngoan'eso, khaitseli ea ka le 'm'e "(Mareka 3:33, 35). Ho latela mohlala oa Jesu, balumeli ba laeloa ho sheba le ho tšoara ba mo mamelang joalo ka ha eka ke litho tse haufi tsa lelapa! Ena ke moelelo oa lerato!

Ka kopo bona lihlooho tsa rona tse hlalosang mantsoe a Bokreste bakeng sa tlhaiso-leseling ka mantsoe a mang a Bibele.