Litšebeliso tsa Lourdes tse boletsoeng ke Bernadette

Litšebeliso tsa Lourdes tse boletsoeng ke Bernadette

PONO EA PELE - 11 FEBRUARY, 1858. Lekhetlo la pele ha ke ne ke le ka lehaheng e ne e le Labone la 11 Hlakola. Ke ne ke il’o roalla patsi le banana ba bang ba babeli. Ha re le femeng ke ile ka ba botsa hore na ba batla ho bona hore na metsi a kanale a kopane kae le Gave. Ba ile ba araba ka hore e. Ho tloha moo re ile ra latela kanale ’me ra iphumana re le ka pel’a lehaha, re sitoa ho tsoela pele. Bo-mphato ba ka ba babeli ba ile ba khona ho tšela metsi a neng a le ka pel’a lehaha. Ba tshetse metsi. Ba qala ho lla. Ke ile ka ba botsa hore na ba llela’ng. Ba ile ba mpolella hore metsi a bata. Ke ile ka mo kōpa hore a nthuse ho lahlela majoe ka metsing ho bona hore na nka feta ke sa rola lieta. Ba ile ba mpolella hore ke ba etse haeba ke batla. Ke ile ka tsoela pele hanyane ho bona hore na nka feta ke sa rola lieta empa ka sitoa. Eaba ke khutlela lehaheng ’me ka qala ho rola lieta. Ke ne ke qeta ho hlobola kausu ea pele hoo ke ileng ka utloa lerata joalokaha eka ho tsoile moea o matla. Eaba ke reteletsa hlooho ea ka nģ'a lekhulo (ka pel'a lehaha). Ke ile ka bona hore lifate ha li sisinyehe. Kahoo ke ile ka tsoela pele ho theoha maotong a ka. Ke ile ka utloa lerata le tšoanang hape. Ha ke sheba hodimo ka lehaheng, ka bona mosadi ya apereng bosweu. O ne a e-na le mose o mosoeu, lesira le lesoeu le lebanta le leputsoa le rosa leotong le leng le le leng, 'mala oa ketane ea hae ea rosari. Ke ile ka khahloa hanyane ka nako eo. Ke ne ke nahana hore ke fositse. Ka hohla mahlo. Ke ile ka sheba hape 'me ka lula ke bona mosali a le mong. Ka kenya letsoho laka ka pokothong; Ke fumane rosari ea ka moo. Ke ne ke batla ho etsa pontšo ea sefapano. Ke ne ke sitoa ho phahamisa letsoho la ka phatleng. Letsoho la ka le ile la oa. Eaba ho tšoha ho ntšoara ka matla le ho feta. Letsoho la ka le ne le thothomela. Leha ho le joalo, ha kea ka ka baleha. Mofumahadi o ile a nka rosari eo a neng a e tshwere matsohong a hae mme a etsa pontsho ya sefapano. Kahoo ke ile ka leka lekhetlo la bobeli ho e etsa 'me ka khona. Hang ha ke etsa pontšo ea sefapano, tsieleho e kholo eo ke ileng ka e utloa e ile ea nyamela. Ke ile ka khumama ka mangole. Ke ile ka pheta rosari ka pel’a mofumahali eo e motle. Pono e ile ea matha lifaha tsa hae, empa e ne e sa sisinye molomo oa hae. Ha ke qeta rosari ea ka, o ile a nkopa hore ke atamele, empa ha kea ka ka iteta sefuba. Eaba o nyamela ka tšohanyetso. Ke ile ka qala ho hlobola kausu e ’ngoe ho tšela metsinyana a neng a le ka pel’a lehaha (ho ea kopana le bo-mphato ba ka) ’me ra ikhula. Ha ke le tseleng, ke ile ka botsa bo-mphato ba ka hore na ha ba e-s’o bone letho. Ba araba, ba re: Tjhe. Ke ile ka ba botsa hape. Ba ile ba mpolella hore ha ba eso bone letho. Eaba ba eketsa: - Hona na u bone letho? Kahoo ke ile ka re ho bona: “Haeba ha le e-s’o bone letho, le ’na ha kea bona. Ke ne ke nahana hore ke fositse. Empa ha ba khutla, tseleng ba ile ba mpotsa hore na ke bone eng. Kamehla ba ne ba kgutlela ho seo. Ke ne ke sa batle ho ba bolella, empa ba nkōpa haholo hoo ke ileng ka etsa qeto ea ho ba bolella: empa ka tumellano ea hore ba se ke ba bolella mang kapa mang ka eona. Ba tshepisitse hore ba tla e boloka e le lekunutu. Empa hang ha u fihla hae, ha ho letho le potlakileng ho feta ho bua seo ke se boneng.

PONO EA BOBELI - FEBRUARY 14, 1858. Lekhetlo la bobeli e ne e le Sontaha se latelang. Ke ile ka khutlela ho eona hobane ke ne ke utloa ke sutumelletsoa ka hare. ’Mè o ile a nthibela ho ea moo. Ka mor’a ’misa oa pina, ’na le banana ba bang ba babeli re ile ra boela ra ea botsa ’Mè. O ne a sa batle. O ile a mpolella hore o tšaba hore ke tla oela ka metsing. O ne a tšaba hore nke ke ka khutla ho ea bapala li-vespers. Ke ile ka mo tšepisa e. Eaba o mpha tumello ea ho tsamaea. Ke ne ke le pharisheng ho lata botlolo ea metsi a hlohonolofalitsoeng ho a lahlela ponong ha ke ne ke le grotto, haeba ke e bona. Ha re fihla moo, e mong le e mong o ile a nka rosari ea hae ’me ra khumama fatše ho e bua. Ke ne ke qeta ho bua tse leshome tsa pele hore ke bone eena mosali eo. Eaba ke qala ho mo akhela ka metsi a halalelang, ka ’molella, haeba a tsoa ho Molimo, a lule, haeba ho se joalo, a tsamaee; mme ka mehla ke ne ke potlakela ho mo lahlela yona. O ile a qala ho bososela, ho inama 'me ha ke ntse ke nosetsa haholoanyane, ha a ntse a bososela le ho inamisa hlooho' me ha ke ntse ke bona a etsa matšoao ao ... 'me, ke tšoeroe ke tšabo, ke ile ka potlakela ho e fafatsa 'me ka etsa joalo ho fihlela. botlolo e ne e felile. Ha ke qeta ho bua rosari ea ka, e ile ea nyamela. Ke ena kgetlo la bobedi.

PONO EA BORARO - 18                                            1858. Ka lekhetlo la boraro, Labone e latelang: ho ne ho e-na le batho ba bohlokoa ba ileng ba nkeletsa hore ke nke pampiri le enke 'me ke mo botse hore na ho na le seo a batlang ho mpolella sona. eona ka mongolo. Ke ile ka bua mantsoe a tšoanang ho mofumahali eo. O ile a qala ho bososela 'me a mpolella hore seo a lokelang ho mpolella sona ha sea lokela ho se ngola fatše, empa haeba ke batla ho ba le khotsofalo ea ho ea moo ka libeke tse peli. Ke ile ka araba e. O ile a boela a mpolella hore ha aa ka a tšepisa hore o tla nthabisa lefatšeng lena, empa ho e latelang.

MANTSIBOEA - HO TLOHA KA LA 19 FEBRUARY HO FIHLELA LA 4 MARCH, 1858. Ke ile ka khutlela moo matsatsi a leshome le metso e mehlano. Pono e ne e hlaha letsatsi le letsatsi ntle le Mantaha le Labohlano. Ka letsatsi le leng o ile a mpolella hore ke lokela ho ea noa selibeng. Ha kea mo bona, ke ile ka ea ho Gave. O ile a mpolella hore ha a eo. A bua ka letsoho a mpontša seliba. Ke ile moo. Ke ile ka bona metsinyana feela a neng a tšoana le seretse. Ka nka letsoho laka; Ke ne ke sa khone ho nka leha e le efe. Ka qala ho cheka; joale nka nka tse ling. Ke ile ka e lahlela ka makhetlo a mararo. Lekhetlo la bone ke ile ka khona. O ile a boela a etsa hore ke je setlama se neng se le moo ke neng ke noa teng (hang feela). Yaba pono e nyamela mme ka ikhula.

HO TSOA HO SIGNOR CURATO – 2 MARCH 1858. O ile a mpolella hore ke e’o bolella baprista hore ho hahoe ntlo ea thapelo moo. Ke ile ka ea ho morekisi ho ea mo bolella. O ile a ncheba ka motsotsoana 'me a re ka lentsoe le seng mosa haholo: - Mofumahali enoa ke eng? Ka mmolella hore ha ke tsebe. Eaba o ntaela hore ke botse lebitso la hae. Ka le hlahlamang ke ile ka mo botsa. Empa a bososela feela. Ha ke khutla ke ile ka ea ho molebeli 'me ka mo bolella hore ke mathile mosebetsi oo, empa ha kea fumana karabo e 'ngoe. Eaba o mpolella hore o ntse a soma ka ’na le hore ke tla etsa hantle hore ke se ke ka khutlela moo hape; empa ke ne ke sitoa ho ithiba ho ea moo.

PONAHALO EA MARCH 25, 1858. O ile a pheta ho ’na ka makhetlo a ’maloa hore ke ne ke lokela ho bolella baprista hore ba ne ba lokela ho haha ​​ntlo ea thapelo le ho ea selibeng ho ea itlhatsoa le hore ke ne ke lokela ho rapella hore baetsalibe ba sokolohe. Sebakeng sa libeke tse peli tsena o ile a mpha liphiri tse tharo tseo a ileng a nthibela ho li bolela. Ke 'nile ka tšepahala ho fihlela joale. Ka mor'a libeke tse peli ke ile ka boela ka mo botsa hore na ke mang. O ne a dula a bososela. Qetellong ke ile ka iteta sefuba ka lekhetlo la bone. Joale, ha a ntse a otlolletse matsoho a hae a mabeli, a phahamisa mahlo a shebile leholimong, eaba o mpolella, a kopanya matsoho a hae sefubeng, hore ke Moimana ea sa Feleng. Ao e bile mantsoe a ho qetela ao a ileng a mpolella ’ona. O ne a na le mahlo a maputswa...

"HO TSOA HO KOMISIONE ..." Ka Sontaha sa pele sa libeke tse peli, hang ha ke tsoa kerekeng, molebeli o ile a ntšoara ka sekoahelo 'me a ntaela hore ke mo sale morao. Ke ile ka mo latela ’me ha a ntse a tsamaea a mpolella hore ba haufi le ho ntahlela chankaneng. Ke ile ka mamela ke khutsitse eaba re fihla ho mokomishinara oa mapolesa. O ile a mphetisa ka kamoreng eo a neng a le mong ho eona. A mpha setulo mme ka dula. Eaba o nka pampiri ’me a mpolella hore ke mo bolelle se etsahetseng lehaheng. Ke ile ka etsa joalo. Ka mor’a ho kenya mela e ’maloa joalokaha ke ne ke mo laetse eona, o ile a kenya lintho tse ling tseo ke neng ke sa li tsebe. Eaba o mpolella hore o tla mpha ’malo ho bona hore na o fositse. Le seo a se entseng; empa ke ne ke sa tsoa bala mela e seng mekae hore ho na le liphoso. Eaba ke araba: - Mohlomphehi, ha kea u bolella joalo! Eaba o tlala khalefo, a mo tiisetsa hore o entse joalo; 'me kamehla ke ne ke hana. Lipuisano tsena li ile tsa nka metsotso e seng mekae ’me ha a bona hore ke qophella ho ’molella hore o ne a fositse, hore ke ne ke sa ’molella seo, a tsoela pele ho se hokae ’me a qala ho bala hape seo ke neng ke e-s’o mo bolelle ka sona; 'me ke pheha khang ea hore ho ne ho se joalo. Kamehla e ne e le pheta-pheto e tšoanang. Ke ile ka qeta hora kapa hora le halofo moo. Nako le nako ke ne ke utloa batho ba raha haufi le menyako le lifensetere le mantsoe a banna ba hoeletsang: 'Haeba u sa mo ntše, re tla heletsa lemati. Ha nako ea ho tsamaea e fihla, mohlahlobi o ile a tsamaea le ’na, a bula monyako ’me ha ke fihla moo ke ile ka bona Ntate a nkemetse a sa fele pelo le letšoele la batho ba bang ba neng ba ntatela ho tsoa kerekeng. Ke lekhetlo la pele ke tlameha ho hlaha ka pel’a Bahlomphehi bana.

« HO TSOA HO SIGNOR PROCURATOR… » Lekhetlo la bobeli, ho tsoa ho motho ea saenneng Imperial Procurator. Bekeng eona eo, o ile a romela moemeli eo ka litaelo tsa hore ba kopane ho Moemphera oa Moemphera ka hora ea botšelela. Ke tsamaile le mme; a mpotsa hore na ho etsahetseng ka lehaheng. Ke ile ka mo bolella ntho e ’ngoe le e ’ngoe ’me a e ngola. Eaba o mpalla joalo ka ha molaoli oa sepolesa a entse, ke hore o kentse lintho tse itseng tseo ke neng ke sa mo bolella tsona. Eaba ke re ho eena: - Mohlomphehi, ha kea u bolella joalo! A re ho joalo; mme ha ke araba ka re che. Qetellong ka mor'a ntoa e lekaneng o ile a mpolella hore o fositse. Eaba o tsoela pele ho bala; mme o ne a dula a etsa diphoso tse ntjha ka ho mpolella hore o na le dipampiri tsa mohlahlobi le hore e ne e se ntho e le nngwe. Ke ile ka mo bolella hore ke (hantle) ke mo boleletse ntho e tšoanang le hore haeba mohlahlobi a fositse ho hobe le ho feta ho eena! Kahoo o ile a bolella mosali oa hae hore a romele hore mohlahlobi le molebeli ba tsamaee ’me ba ntumelle ho robala chankaneng. ’Mè oa ka oa mofutsana o ne a ’nile a lla ka nakoana ’me a ncheba nako le nako. Ha a utloa hore o tlameha ho robala chankaneng, meokho ea hae e ile ea theoha haholo. Empa ke ile ka mo tšelisa ka ho re: - U loketse ho lla hobane re ea teronkong! Ha ho motho eo re mo entseng hampe. Kahoo o ile a re fa litulo, ha nako ea ho tsamaea e fihla, ho emela karabo. ’Mè o ile a nka e le ’ngoe hobane o ne a thothomela kaofela ha re ne re eme moo. Ho nna ke ile ka leboha Procurator mme ka dula fatshe jwaloka baroki. Ho ne ho na le banna ba bang ba shebileng ka tsela eo, mme ha ba bona hore ha re tsoe, ba qala ho otla monyako, leha molebeli a le teng: e ne e se mong'a ntlo. Nako le nako 'Muelli o ne a tsoela ka ntle ho ea fensetereng ho ea ba bolella hore ba khutse. Re ile ra mo bolella hore a re ntše, ho seng joalo re ke ke ra qeta! Kahoo o ile a etsa qeto ea ho e chechisetsa morao ’me a re bolella hore mohlahlobi ha a na nako ’me taba eo e chechiselitsoe hosane.

MANTSOE HO BERNARDETTA SOUBIROUS HO TSOA MOROETSENG. Mantsoe a mang a kenyelletsoeng ka linako tse ling hase 'nete. La 18 Hlakola. Bernadette o emisetsa mofumahali eo pene le pampiri a re ho eena: “Na u ka ba mosa ka ho lekaneng hore u ngole lebitso la hao? ». Oa araba: "Ha ho hlokahale" - "Na u ka ba le mosa oa ho tla mona ka libeke tse peli?" - "Ha ke tšepise ho u thabisa lefatšeng lena, empa ho le latelang". La 21 February: "Le tla rapella baetsalibe ho Molimo". Ka February 23 kapa 24: "Penance, pako, pako". Ka la 25 Hlakola: "E-eang le noe selibeng 'me le itlhatsoe" - "E-eang le je joang bo teng" - "E-eang 'me le aka lefatše e le pako bakeng sa baetsalibe". La 11 Hlakubele 2: "E-eang 'me le bolelle baprista hore ba hahe ntlo ea thapelo mona" - "E-re batho ba tle moo ka mokoloko". Nakong ea libeke tse peli, Moroetsana o ile a ruta Bernadette thapelo 'me a mo bolella lintho tse tharo tse amanang le eena feela, eaba o phaella ka lentsoe le matla: "Ke u hanela ho bua sena ho mang kapa mang". Ka la 25 Hlakubele: "Ke 'na ea Immaculate Conception".

LITŠOANTŠISO TSE BOLELANG KE ESTRADE.

Nakong ea lipono, ke ne ke le Lourdes ke le tlelereke tsamaisong ea makhetho a sa tobang. Litaba tsa pele tse tsoang ka lehaheng li ile tsa ntšiea ke sa tsotelle ho hang; Ke ne ke nahana hore ba bua leshano 'me ke nyelisa ho sebetsana le bona. Leha ho le joalo maikutlo a ratoang a ile a eketseha letsatsi le letsatsi 'me, joalokaha ho ka boleloa, hora ho hora; baahi ba Lourdes, haholo-holo basali, ba ile ba khobokana mafikeng a Massabielle ’me hamorao ba pheta maikutlo a bona ka cheseho e neng e bonahala e nyahamisa. Tumelo e itlelang feela le cheseho ea batho bana ba molemo li ile tsa ntšusumelletsa ho utloela bohloko ’me ka ba soma, ka ba soma ’me ntle le ho ithuta, ntle le lipatlisiso, ntle le lipatlisiso tse nyenyane, ke ile ka tsoela pele ho etsa joalo ho fihlela letsatsing la ponahalo ea bosupa. Letsatsing leo, oh, mohopolo o sa lebaleheng oa bophelo ba ka! Moroetsana ea Immaculate, ea nang le bokhoni ba lekunutu boo kajeno ke hlokomelang tlhokomelo ea mosa oa hae o ke keng oa hlalosoa, o ile a nkatametsa ho eena, a ntšoara ka letsoho 'me joaloka 'mè ea tšoenyehileng ea khutlisetsang ngoana oa hae ea tsoileng tseleng tseleng, a nkisa moo grotto. Ha ke le moo ke ile ka bona Bernadette ka bokhabane le thabo e khaphatsehang!… E ne e le pono ea leholimo, e ke keng ea hlalosoa, e ke keng ea hlalosoa… Ke hlotsoe, ke nyahame ka lebaka la bopaki, ke ile ka khumama ka mangole ka etsa hore Mofumahali ea makatsang le oa leholimo a nyolohele ho Mofumahali, eo boteng ba hae ke ileng ka ba teng. ka ikutloa, tlotla ea pele ea tumelo ea ka. Ka ho panya ha leihlo litšekamelo tsohle tsa ka li ne li felile; e ne e se feela hore ha kea ka ka hlola ke belaela, empa ho tloha motsotsong oo ho ea pele tšusumetso ea lekunutu e ile ea nkhahla ka mokhoa o ke keng oa hlōloa ho ea Grotto. Kaha ke ne ke fihlile lefikeng le hlohonolofalitsoeng, ke ile ka ikopanya le letšoele leo ’me, joaloka bona, ka bolela kamoo ke neng ke hlolloa kateng le seo ke se lumelang. Ha mesebetsi ea mosebetsi e nqobella hore ke tlohe Lourdes, e neng e etsahala nako le nako, khaitseli ea ka - morali'abo rōna ea ratoang ea neng a lula le 'na le eo ka lehlakoreng la hae a neng a latela liketsahalo tsohle tsa Massabielle - o ne a tla mpolella mantsiboea, ka mor'a hore ke khutle, ke eng. o ne a bone le ho utloa motšehare 'me re fapanyetsana maikutlo a rona kaofela.

Ke ile ka li ngolla ho ea ka letsatsi la tsona e le hore ke se ke ka li lebala 'me ho ile ha etsahala hore qetellong ea ketelo ea leshome le metso e mehlano, e tšepisitsoeng ke Bernadette ho Mofumahali oa Grotto, re ne re e-na le letlotlo le lenyenyane la litlhaloso, ntle le pelaelo e sa reroang, empa e le' nete ebile e le ea sebele. ehlile, eo re e khomaretseng bohlokoa bo boholo. Leha ho le joalo, litlhaloso tsena tse entsoeng ke rōna ka borōna ha lia ka tsa fana ka tsebo e phethahetseng ea linnete tse babatsehang tsa Massabielle. Ntle le pale ea seboni, eo ke neng ke ithutile eona ho mokomishinara oa sepolesa, eo re tla bua ka eona hamorao, ke ne ke sa tsebe letho ka lipono tse tšeletseng tsa pele 'me kaha lintlha tsa ka li ne li lula li sa phethahala, ke ne ke tšoenyehile haholo ka tsona. Boemo bo sa lebelloang bo ile ba tla ho kokobetsa matšoenyeho a ka le ho ntšebeletsa ka tsela e molemohali eo ke neng ke e lakatsa. Bernadette, ka mor'a thabo ea hae, hangata o ne a tla ho khaitseli ea ka; e ne e le motsoalle oa rōna e monyenyane, e mong oa lelapa leo ’me ke ile ka thabela ho mo botsa lipotso. Re ile ra mo kōpa hore a re fe lintlha tsohle tse nepahetseng, tsa metsotso e seng mekae, 'me ngoanana enoa ea ratehang o ile a re bolella ntho e 'ngoe le e 'ngoe ka tlhaho le bonolo boo e neng e le tšobotsi ea hae. Kahoo ke bokelletse, har'a lintho tse ling tse sekete, lintlha tse susumetsang tsa likopano tsa hae tsa pele le Mofumahali oa Leholimo. Pale e khethehileng ea lipono, joalo ka ha e hlalositsoe bukeng ea ka, ka hona ke 'nete, ntle le lintlha tse' maloa tse itseng, hore tlaleho ea liphatlalatso tsa Bernadette le tlaleho e tšepahalang ka ho fetisisa ea seo 'na le khaitseli ea ka re ileng ra se hlokomela. Ntle ho pelaelo, liketsahalong tsa bohlokoa joalo, ho na le lintho tse phonyohang ketso e tobileng ea moshebelli ea hlokolosi ka ho fetesisa. Motho a ke ke a shebella ntho e 'ngoe le e' ngoe, kapa a utloisisa ntho e 'ngoe le e' ngoe, 'me rahistori o tlameha ho retelehela ho boitsebiso bo alimiloeng. Ke ile ka botsa ka hohle ho pota-pota, ke ile ka itela ho etsa lipatlisiso tse tebileng ho arola mofoka le lijo-thollo tse ntle le hore ke se ke ka kenya letho pale ea ka e sa lumellaneng le 'nete. Empa, ka mor’a ho hlahlobisisa ka hloko, ke ile ka amohela, ka kakaretso, boitsebiso feela ba paki ea ka e ka sehloohong, Bernadette, ea khaitseli ea ka le ea ka. Ho pholletsa le nako eo ka eona lipontšo li ileng tsa tsoela pele, motse oa Lourdes o ne o lula o le thabong le katolosong ea cheseho ea oona ea bolumeli. Eaba hang-hang mahlo aa fifala, lipelo tsa mofuta o mong tsa tsieleha; sefefo se ne se utloahala se atamela. 'Me ha e le hantle, ka mor'a matsatsi a seng makae, sefefo sena se ile sa qhoma. Bahlomphehi ba phahameng ba matla le matla a lihele ba ne ba bonahala ba sebelisana 'me ba kopana ho tlosa Moroetsana sebakeng sa hae sa bolulo se ikokobelitseng le sa rustic mabōpong a Gave. Grotto e ile ea koaloa. Ka likhoeli tse 'nè tse telele, ke ne ke le paki e soabileng ea ho haptjoa ho entsoeng sebakeng sa prodigies. Batho ba Lourdes ba ne ba tsielehile. Qetellong sefefo sa feta; ho sa tsotellehe litšokelo, lithibelo le liteko, mekoallo e ile ea tlosoa ’me Mofumahali oa Leholimo a boela a rua terone e itekanetseng eo a neng a ikhethetse eona. Le kajeno, ho feta leha e le neng pele, ke hona moo a amohelang, ka tlhōlo le mahlohonolo, tlhompho e molemo ka ho fetisisa e tsoang ho matšoele a khobokanang ho eena ho tsoa likarolong tsohle tsa lefatše.

Ke bolela lebitso la liofisiri tsa Naha tse ileng tsa ima le ho tšehetsa khoebo ena e malimabe. Liofisiri tsena, tseo ke li tsebang hoo e ka bang kaofela ha tsona, li ne li se khahlanong le likhopolo tsa bolumeli. Ba ile ba thetsoa, ​​​​kea lumela, empa ka maikutlo a ka, ka tumelo e ntle le ntle le ho lumela hore ba khopisa 'Mè oa Mopholosi. Ke bua ka diketso tsa bona ka bolokolohi; Ke ema pele ho merero ya bona e sa kang ya tsejwa, haese ke Modimo. Ho ba ahlola ke mosebetsi oa baruti ba thuto ea bolumeli. Ha ke hlokomela liketsahalo tsa mefuta eohle tse ileng tsa etsahala tlas'a lefika la Massabielle, ha kea ikemisetsa ho finyella morero o mong ntle le ho nka khotsofalo ea botho le ea nako e telele: Ke ne ke batla ho ba le sehopotso se haufi-ufi, repertoire e ileng ea ikhopotsa maikutlo a monate ao ba ne ba utsoelitse le ho kokobetsa moea oa ka Grotto. Ke ne ke e-s’o ka ke nahana ho hatisa leha e le karolo e nyenyane ea eona. Ke lintlha life, kapa ho fapana le litšusumetso life, ke fokotsehileng ho fetola maikutlo a ka? Ke batla hore mmadi a tsebe. Ho tloha ka 1860, selemo seo ke neng ke tlohile ka sona Lourdes, hoo e ka bang selemo se seng le se seng, nakong ea matsatsi a phomolo, ke ne ke ea Grotto ho ea rapela Madonna ea halalelang le ho tsosolosa mehopolo e thabisang ea linako tse fetileng. Likopanong tsohle tseo ke bileng le tsona le Moruti. Ntate Sempé, mookameli ea molemo oa baromuoa o ile a nkhothalletsa ho hokahanya mosebetsi oa ka oa lipono le ho o hatisa. Ho tsitlella ha mohalaleli oa bolumeli ho ile ha ntšoenya, hobane Fr Sempé e ne e le monna oa Providence ’me kamehla ke ne ke hlolloa ke bohlale ba mantsoe a hae le mesebetsi ea hae, e bonahalang e tšoauoa ke moea oa Molimo. a bontša kutloelo-bohloko, kutloano, cheseho e matla bakeng sa poloko ea meea. Molao o ile oa hlokomeloa moo haholo bakeng sa tšusumetso le mohlala oa makhabane a maholo a monghali ho feta khatello ea hae. Ka ntle, ntho e 'ngoe le e 'ngoe e ne e khanya ka ho qaptjoa ha morero oa hae. Bokhabane boo a neng a khabisitse lefika la Massabielle ka bona feela bo ne bo tla lekana ho etsa monna ea khabane eo takatso ea hae e neng e lekanyelitsoe makhabaneng a lefatše. Lekunutu la boselamose la Sempé la ho atlehisa merero ea hae le ho sireletsa likhoebo tsa hae e ne e le rosari. Moqhaka oa Mary ha oa ka oa siea menoana ea hae mme ha a pheta lithapelo tsa hae tse monate libokeng tsa borapeli, o ne a isa meea ho ea libakeng tse holimo. Tsohle bakeng sa Molimo: lena ke lenaneo la bophelo ba hae, le utloisisoang molomong oa hae motsotsong oa lefu la hae.

Haufi le Moruti. Fr. Sempé, ntlong ea Massabielle, o ne a phela monna ea nang le mekhoa e metle, ea nang le mahlale a phethehileng, ea bonolo le ea inyenyefatsang joalo ka ba banyenyane ba bolumeli. Sefahleho sa hae se bulehileng, lerato la hae, botle ba moqoqo oa hae bo ile ba susumetsa kutloelo-bohloko le tlhompho ho bohle. Monna enoa, setho sa kereke, e ne e se e mong haese Ngaka ea rutehileng Baron de San-Maclou. A halefisitsoe ke bokhopo ba likoranta tse se nang bomolimo le tsa bokhelohi ha a tobane le mehlolo e entsoeng ke matla a Moroetsana, o ile a tla Grotto ho tla ba mosireletsi oa eona. E le ho ipiletsa tšebelisanong le botšepehing ba basebetsi-’moho le eena litabeng tsa bongaka, o ile a ba memela ntle le ho khetholla maikutlo kapa tumelo ho tla ithuta le eena lintho tse hlollang tse etsahetseng matamong a Massabielle. Boipiletso bona bo ile ba amoheloa 'me Ofisi ea Libuka, e neng e thehiloe ka nako eo le molemong oa sena, butle-butle e ile ea nka ntlafatso le bohlokoa ba tleliniki e tsebahalang. Ke moo selemo se seng le se seng nakong ea maeto a bolumeli re bonang litsebi tsa mefuta eohle ea mafu, batho ba tummeng ba lihlopha tse hanyetsanang, babelaeli ba sa thekeseleng ba inamisa bohlale ba bona, ba lahla liphoso tsa bona 'me ba khutlela tumelong ea bona ea khale ea bolumeli ka lebaka la boikhohomoso ba bona. di etsahala tlasa mahlo a tsona. Haeba ho ne ho bonahala ho uena hore o ile a fetela ka nģ’ane ho sehlooho, a bontša mona makhabane le matsapa a rev. P. Sempé le Baron oa San-Maclou, ntšoareleng: Ke ne ke batla ho tsebahatsa boinehelo le tlhompho eo ke nang le eona bakeng sa batho bana ba hlahelletseng le tšusumetso e nepahetseng eo ba e sebelisitseng boikemisetsong ba ka. Leha ho le joalo, kamehla ke ’nile ka hana ho tsitlella ha bona. Ngaka e khabane, ka phehello ea moruti Ntate Superior of the Grotto, e ile ea nkhothalletsa hore ke phatlalatse seo ke se hopolang ka liponahatso tsa Massabielle. Ke ne ke tšoana le ho hlokofatsoa, ​​ke soabile ho mo nyonya, empa qetellong ke ile ka mo araba ka linako tsohle, joalo ka Fr Sempé, hore ke ikutloa ke sa khone ho nyolohela sehlohlolong sa thuto. Qetellong, bolaoli ba boitšoaro bo botle, bo neng bo nkoa e le molao oa pele ho babishopo ba Fora le boo ke neng ke nahana hore ke boikarabelo ba ka ho bo mamela, bo ile ba qhala mefokolo eohle ea ka ’me ba hlōla ho tsilatsila ha ka. Ka 1888, ho le leng la ketelo ea hae ea selemo le selemo Lourdes, Moruti. Ntate Sempé o ntsebisitse ho Mof. Langénieux, Moarekabishopo oa Reims, eo ka nako eo a neng a e-na le Bo-Ntate, sebakeng sa bolulo sa Babishopo. Mobishopo ea khabane o ile a nkamohela ka mosa haholo ’me a boela a nketsetsa tlotla e khōlō ea ho ’memela lijong tsa motšehare. Tafoleng ho ne ho e-na le moarekabishopo le mongoli oa hae, Moruti. P. Sempe le nna.

Hang-hang qalong ea moqoqo, moarekabishopo o ile a retelehela ho 'na: - Ho bonahala eka u e mong oa lipaki tsa lipontšo tsa Grotto. - E, Monsignor; le hoja a sa tšoanelehe, Moroetsana o ne a batla ho mpha mohau ona. - Qetellong ea lijo tsa mots'eare, ke tla u kopa hore u re bolelle maikutlo ao u a siileng mabapi le lintho tsena tse ntle le tse ntle. – Ka boithatelo, Monsignor. Ha nako e fihla, ke ile ka pheta liketsahalo tse ileng tsa nkhahla haholo. Moarekabishopo o ile a boela a re: – Linnete tseo u re boleletseng tsona lia babatseha ruri – empa mantsoe ha aa lekana; re batla hore litlaleho tsa hau li hatisoe le ho phatlalatsoa tlas'a lebitso la hau le sehlooho sa paki. - Monsignor, ntumelle hore ka boikokobetso ke etse hore u hlokomele hore, ka ho latela takatso ea hau, ke tšaba ho senya mosebetsi oa Moroetsana le tumelo e foofo ea baeti. - Ho joalo? - Ka lebaka la hore ha ke na bokhoni ba ho ngola, 'me, ho arabela litakatsong tseo u batlang ho mpolella tsona, ke tla hloka bokhoni ba monna ea tummeng oa mangolo. - Ha re e-so u botse hore u ngole joalo ka monna ea nang le mangolo, empa joalo ka mohlomphehi, sena se lekane. Ka lebaka la ho tsitlallela ha Mons. Langénieux, ke khothatsoa ke matšoao a tumello ho tsoa ho Moruti P. Sempé, ke ile ka tlameha ho tela le ho tšepisa hore ke tla phethahatsa. Le hoja e ntšenyeheloa 'me ho sa tsotellehe ho se lekane ha ka kea e etsa. 'Me joale, Moroetsana ea molemo oa Grotto, ke bea pene ea ka maotong a hao, ke thabetse hore ebe ke khonne ho thoholetsa lithoriso tsa hau le ho bua ka mehauhelo ea hau. Ha ke le neha litholoana tsa mosebetsi oa ka o bonolo, ke nchafatsa lithapelo tsa ka tse tiileng, haholo-holo tseo ke ileng ka le lebisa ho lona ha ke ne ke pheta bukeng eona ena ea bosupa ea liponahatso tsa lōna, tseo ke ileng ka ba paki e thabileng ea tsona: «Oho ’Mè! moriri wa ka o sweufetse, mme ke haufi le lebitla. Ha ke leke ho emisa ho sheba liphoso tsa ka mme ho feta leha e le neng pele ke hloka ho tšabela tlas'a kobo ea mehauhelo ea hau Ha, ka hora ea ho qetela ea bophelo ba ka, ke hlaha ka pel'a Mora oa hau, ka boholo ba hae, a ikhethela ho ba mosireletsi oa ka, u hopole hore u mpone matsatsing a liponahatso tsa hau u khumama ka mangole 'me u lumela tlas'a kamore e halalelang ea Grotto of Lourdes ". JB Estrade